2. »Kakor mati tolaži svojega otroka, tako vas bom
jaz tolažil.«
(Iz 66, 13)
3. Kdo še ni videl otroka, ki joče in se vrže v naročje svoje
mame?
4. Kar koli že se je zgodilo, kaj majhnega ali velikega, mama obriše
njegove solze, ga nežno poboža in kmalu se otrok spet nasmehne.
Dovolj mu je, da čuti njeno navzočnost in ljubezen.
5. Tako se do nas obnaša Bog in se tako lahko primerja
z materjo.
6. S temi besedami se Bog obrača na svoje ljudstvo, ki se je vrnilo
iz izgnanstva v Babilonu. Ljudstvo je videlo, kako se rušijo
njegovi domovi in tempelj, bilo je odpeljano v tujo deželo, kjer
je okusilo razočaranje in obup, potem pa se je vrnilo v svojo
domovino in znova začelo graditi na razvalinah, ki jih je za
seboj pustilo uničenje, ki so ga ljudje prestali.
7. Tragedija, kot jo je doživel Izrael, se ponavlja tudi za mnoge
narode, ki so v vojni ali žrtve terorističnih dejanj in
nečloveškega izkoriščanja.
8. Hiše in ceste so uničene, kraji, ki so simbol narodove
istovetnosti, so do tal porušeni, premoženje je izropano in
svetišča podrta.
9. Koliko ljudi je ugrabljenih, milijoni so prisiljeni bežati, na
tisoče jih umira v puščavah ali na morskih poteh. Zdi se, da je
konec sveta.
10. Pričujoča beseda življenja je vabilo, da verujemo v ljubeče
Božje delovanje tudi tam, kjer ni zaznati Božje navzočnosti. Je
naznanilo upanja.
11. Bog je ob tistih, ki trpijo zaradi preganjanja,
nepravičnosti ali izgnanstva.
12. Z nami je, z našo družino, z našim narodom.
Pozna naše osebne bolečine in bolečine vsega človeštva.
14. Zato nas lahko razume in tolaži. Prav tako kot mati, ki vzame
otroka v naročje in ga potolaži.
15. Odpreti moramo svoje oči in srce, da bi “videli”. Kolikor nežnosti
njegove besede izkušamo, toliko nam je bo uspelo prenesti tistim,
ki trpijo in so preskušani, in postali bomo orodje tolažbe.
16. To Korinčanom svetuje
tudi apostol Pavel: »...
tolažiti tiste, ki so v
kateri koli stiski, s
tolažbo, s katero nas
same tolaži Bog
(2 Kor 1,4).
17. To je tudi globoka, osebna izkušnja Chiare Lubich:
18. »Gospod, daj mi vse osamljene ... V svojem srcu sem čutila
gorečo ljubezen, ki prevzema tvoje srce zaradi zapuščenosti, v
kateri plava ves svet.
19. Ljubim vsako bolno in osamljeno bitje. Kdo tolaži njihov jok? Kdo
objokuje njihovo počasno umiranje? In kdo na svoje srce stisne
drugo obupano srce?
20. Daj mi, moj Bog, da bom v svetu otipljivo znamenje tvoje
ljubezni: da postanem tvoje roke, ki privijajo k sebi vso
osamljenost sveta in jo v ljubezni použivajo.«
22. Pričujočo besedo življenja, ki jo je izbrala ekumenska
skupina iz Nemčije, bomo živeli skupaj z mnogimi brati
in sestrami različnih Cerkva; naj nas vse leto spremlja
ta Božja obljuba.
23. Besedilo Padre Fabio Ciardi OMI
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia, Italia)
* * *
Razlaga Besede življenja je vsak mesec prevedena v 96 jezikov in doseže
več milijonov oseb po vsem svetu preko tiska, radia, TV in svetovnega spleta.
Informacije: www.focolare.org
•
PPS je objavljen v različnih jezikih na www.santuariosancalogero.org
»Kakor mati tolaži svojega otroka,
tako vas bom jaz tolažil.«