Zaznavni procesi in čutila, Predavanje na Oddelku za psihologijo, Univerza v Mariboru Perception and Sensation, Lecture at the Department of Psychology, The University of Maribor

1. ZaznavniProcesi Čutila in Zaznave Doc. Dr. Daša Grajfoner 23.4.2011

2. Kaj so čutila? Zakaj so pomembna? Ali bi lahkoživelibrezčutil? Kateročutilo bi najlažjepogrešali?

4. V PARIH Enaosebazapreoči Drugaosebajim da v rokepredmet, kigamorajoidentificirati Kakolahko je razpoznavanjebrezvida?

5. Strukturapredavanja Definicija in funkcijazaznavanja Občutki in zaznavanje Uvod k iluzijam (BBC Horizon) Zaznavniprocesi in iluzije Osebnost, motivacija in drugipsihološkidejavnikiprizaznavnihprocesih

6. Izpitneobveznosti Vaje 30% Izpit 70% (pisni)

7. Osnovnaliteratura Goodale, M. & Milner, D. (2006). One brain – two visual systems. The Psychologist, 19, p.660-663. Goodale, M. A. & Milner, A. D. 2004. Sight Unseen: An Exploration of Conscious and Unconscious Vision. Oxford: Oxford University Press. Pečjak, V. (1975). Psihologijaspoznavanja. DZS, Ljubljana (p.5-120) Martin, G.N., Carlson, N.R. & Buskist, W. (2010). Psychology, Pearson (poglavje 5 in 6 – sensation and perception) Polič, M. (1986). Poglavjaizzaznavanja. FF Ljubljana.

8. Občutenje in zaznave Našizaznavnisistemipridobivajoinformacije O zunanjemsvetu O procesihznotrajnašegatelesa Zaznave so nujnezazadovoljevanjenašihpotreb. Kakšnih? Vsejedci, plenilci, plen, abstraktnimisleci Fleksibilni, inteligentni Čutiladobijoinformacije, možganijihtransformirajo in interpretirajo

9. Značilnostizaznav Hitre V glavnemavtomatske Ponavaditočne Aktivne Selektivne (dodajajo in zanemarjajo) Spreminjajo se z izkušnjami Pomenske

10. Interakcijačutil Premikajoča se soba

11. BarvaHrane

12. ttp://abritandabit.typepad.comå

13. Vizualnispordrugimičutili – vid prevlada Dodwell (1966): 90% informacijdobimoskozičutilovida Oko se odzovenaelektromagnetnosevanje

14. V zadnjih 30. letih Raziskave z živalmi Psihofizika – občutljivostvizualnegaodziva Raziskavevizualnegafenomena – iluzije Študijeprimera v nevrofiziologiji – Dee Fletcher Nevroznanost (skeniranjemožgan, MRI - Magnetic resonance imaging)

15. Diskusija Kaj je rezultatvidnihobčutkov? Zavest? Kakomožganiprocesirajovidneinformacije? Spomin, pričakovanja, osebnostitd. Stvarividimo ne takšnekot so ampaktakšnekotsmo(Arnheim, 1974).

19. Ali so trakoviravni?

20. Funkcijavida Dojemanjepredmetov in okolja Vodenje Ravnotežje Pomagaprisocialnihinterakcijah

21. Vid Razlike med občutki (čutila) in zaznavami (procesiranjeobčutkov) Občutki – transmisijafizičneenergije v nevronskoaktivnost Zaznavanje – interpretacijaobčutkov, odvisna od znanja, izkušenj in razumevanjasveta. Občutkidobijopomen (dalmatinec)

22. Možganskiprocesipovezani zvidom

23. Študijaprimera – Dee Fletcher Zastrupitev z ogljikovimmonoksidomuničilanekatere dele možganpomembneza vid Kortikalnaslepota Delnavizualnazavest Fragmentiraneizkušnje Vidibarve in površinskostrukturopredmetov

24. Goodale & Milner (2004) Sight Unseen Ne razpoznaobrazov Ločevanjeenostavnihoblik in predmetov Ne “vidi” predmetov in ljudi Ni sposobnakopiratirisanja, lahko pa rišepospominu Vir: http://www.thepsychologist.org.uk/archive/archive_home.cfm?volumeID=19&editionID=141&ArticleID=1103

25. http://www2.arnes.si/~dskali/oko.html

26. Mrežnica Vidnopolješiroko 2000 Najboljobjutljiva je rumenapega (fovea) =10 2 tipacelic: 6 milijonovčepkov (detekcijabarv) 125 milijonovpaličic (črnobela)

27. Na mrežnici Svetlobavzdražifotoreceptorje v očesu (čepke in paličice) Kemičnareakcija – nevrotransmiterji– dražljajbipolarnimcelicam– ganglijskimcelicam do optičnegaživca in v možgane.

28. Mrežnica Rumenapega (fovea) Čepki Potrebujevelikosvetlobe Podrobnosti Periferija V glavnempaličice Manjsvetlobe Manjpodrobnosti Večjaobčutljivostzagibanje

29. Slepapega Narišitedvetočki 30 cm narazen Točkonadesniglejte z levimočesom, točkonalevi pa z desnim Koncentracija! Kaj se zgodi?

30. Dimenzijebarv Ton – odvisen od valovnedolžine Svetlost – odvisna od intenzivnostiozenergije Saturacijaaličistostbarve - odvisna od svetlobenaistivalovnidolžini, manjvariacijeboljsaturirana je barva (zelordeča) KAKŠNE BARVE VIDIMO V MRAKU?

31. Kodiranjebarv v mrežnici Trikromatičnateorija (Young, 1802) – čepkivsebujejo tri tipefotopigmentov

32. Defekti v vidu Dikromatičnost – pomanjkanjeenega od fotopigmentov Protanopija (pomanjkanjefotopigmentazardečečepke) Deuteranopija (zeleničepkiimajordečfotopigment) Tritanopija (pomanjkanjemodregafotopigmenta – nebo je živozeleno) Sinestezija – zaznavanjebarvobslušnihdražljajih

33. OptičneIluzije Zaznave, kiniso v skladu z objektivnimdražljajem Zakajvidimoiluzije?

34. Titchener

35. Kakopomembni so višjiprocesizazaznavo? Zgoraj Navzdol Spomin Motivacija Vidni deli v možganih Oko Svetloba Spodaj navzgor

37. "Sheme" (kolekcijaznanjanapodlagiizkušenjizpreteklosti)

38. Le-tevplivajonanašezaznavnaraziskovanja in razlage.

39. Kamgledamo

40. Na kajusmerjamopozornost

44. Vplivananizkostopnjozaznave in pozornosti

47. Zaznavniprocesivklučujejovečkot le danoinformacijo

48. Čutneinformacije so lahkodvoumne, karzahteva“polnjenjepremorov”, inference

50. Ni potrebeza inference in pričakovanja

52. Ali to pomeni, da vsividimosvetdrugače?

53. Ali je našvizualnisvetiluzija?

55. ZaznavaNeckerjevekockeje dvoumna

56. Ali to pomeni, da delamonapake

58. http://www.youtube.com/watch?v=KDNsgBbVg2c

59. http://www.youtube.com/watch?v=_YdMu9euYWE

60. http://www.youtube.com/watch?v=7qJT_bUKm1I

61. http://www.youtube.com/watch?v=UHg1kh1Zj6I

63. http://video.google.com/videoplay?docid=6971877893295491078

68. To povzročiiluzijo, da je enaosebamanjša od druge

69. Sporočilaizmonokularneglobine - obeosebistaenakooddaljeni od nas, tako, da se ne pojavikonstantavelikosti

70. “Zgoraj-navzdol”vpliv - našaizkušnjasobe

72. Pokazali so jimnejasneslike

74. Vizualnisvet je bogat z informacijami, kijihlahkoneposrednosprejemamo

75. Iluzijenapovedo le malo o tem kakodejanskovidimosvet

76. Zaznave so neposredne in točne

77. Ni potrebepoinferencah

78. Sodelovalpritreningpilotov in raziskovalkakovidimoglobine in daljave

79. OptičnitokJames J. Gibson ‘50,’66,’79Zaznave so neposredne

81. Njegovilokaciji

82. Velikosti

83. Kakoizgleda

85. Gibsonovateorijaopisujegledanje = identifikacijopredmetov in njihovihznačilnosti (velikost, globino, barvoitd)

86. Fodor & Pylyshyn (1981) predlagajo, da je spominpomembenprividu. Nanašamo se napretekleizkušnje in znanje, “videtikot” = povezovanjepredmetos s spominomlinks object to memory

88. Konstruktivističniprocesiboljpombniprislabisvetlobi z malovizualneinformacij

91. Naveditenekajprimerov, kiilustrirajorazliko med “videti” in “videtikot”