SlideShare una empresa de Scribd logo
1 de 21
SPLETNI ISKALNIKI IN KNJIŽNICE – POGLED V  (BLIŽNJO) PRIHODNOST   PREDSTAVITEV DOSEGLJIVA NA http://www.ctk.uni-lj.si/users/pusnik/iskalniki-knjiznice.ppt   Miro Pušnik, CTK [email_address] 01 2003445 Tematski večeri v CTK-ju, 2007
PRIMER 1: ODPRTI KOP NA RTV SLOVENIJA RTV Slovenija z različnimi metodami umetne inteligence indeksira podnapise k svojim oddajam. Na tak način so zvočni oz. video zapisi indeksirani v "celotnem besedilu" in dosegljivi skozi spletne iskalnike. Bistvo te prosojnice: RTVSLO želi v čim večjem obsegu  svoje vsebine ponuditi skozi Google oz. Najdi.si etc… Razlogi za to???   http://www.rtvslo.si/odprtikop/
PRIMER 2: ORTOKON – POŠAST IZ ORDOVICIJA Primer iz prakse: - prva izbira vira informacij Google  - druga izbira vira informacij Najdi.si - zadetki iz Wikipedije na vrhu v obeh primerih URL naslov slovenske Wikipedije je… URL naslov angleške  Wikipedije je… Tipičen primer informacijskega problema, ki so ga v obdobju klasičnih knjižnic pred razvojem svetovnega spleta reševali knjižničarji.  Katalog knjižnice ni bil uporabljen, ker ni bil dosegljiv skozi iskalnike oz. zapisi niso bili pri vrhu v rezultatu.
KAKO DELUJEJO SPLETNI ISKALNIKI Spletni roboti oz. pajki (spider) – neprenehoma krožijo po spletnih strežnikih in berejo spletne dokumente ter jih po posebnih metodah indeksirajo v posebno bazo podatkov. Baza podatkov – na poseben način strukturirana zbirka podatkov, ki jih uvaža spletni robot. Po teh podatkih išče uporabnik, na osnovi teh podatkov iskalnik z uporabo različnih metod ocenjuje stopnjo ustreznosti. Uporabniški vmesnik: iskalni obrazec z različnimi iskalnimi možnostmi, funkcionalnimi dodatki etc… Nekateri podatki so pajkom težje dosegljivi – skriti splet, deep seek, hidden web
NAJPOGOSTEJŠI NAČINI ZA UVRŠČANJE DOKUMENTOV PRI VRHU SEZNAMA REZULTATOV Niz ukazov META – ukazi v glavi dokumentu HTML, ki robotom na standardiziran način opredeljujejo vsebino izbranega dokumenta  dokumenta. Ukaz TITLE – ukazi v glavi dokumenta. Število spletnih povezav na izbrani dokument – WIF metoda, ki jo uporabljata Google in Najdi.si.  Search Engine Optimatization SEO: prilagoditev spletnega dokumenta na tak način, da nastopa čim više v seznamu zadetkov ob izbrani iskalni strategiji.
PRIMER: METODA MONTE CARLO Iskalna strategija v iskalniku Google: Monte Carlo simulacija
PRIMER: METODA MONTE CARLO 1 Iskalna strategija v iskalniku Google: Monte Carlo simulacija
SEO: Wikipedija oz. COBISS/OPAC Wikipedija <html> <head> <meta http-equiv=&quot;Content-Type&quot; content=&quot;text/html; charset=utf-8&quot; /> <meta name=&quot;keywords&quot; content=&quot;Monte Carlo simulacija,1950-ih,Drugi svjetski rat,Elektronika,John von Neumann,Monako,Neutron,Nuklearno oružje,Računalo,SAD,Stanislav Ulam&quot; /> <title>Monte Carlo simulacija - Wikipedija</title> </head> COBISS/OPAC <html> <head> <title>COBISS/OPAC</title> <META HTTP-EQUIV=&quot;Content-Type&quot; CONTENT=&quot;text/html; charset=Windows-1250&quot;> <meta http-equiv=&quot;refresh&quot; content=&quot;870; URL=http://www.cobiss.si/&quot;> </head>
&quot;SPREMENJENE RAZMERE&quot;
&quot;SPREMENJENE RAZMERE&quot;
KAKO MORAMO KNJIŽNIČARJI RAVNATI GLEDE NA PREJ OMENJENE PODATKE Prepovedati uporabo interneta v knjižnicah? Ukiniti neposlušne uporabnike? Ukiniti digitalne knjižnice? Prisiliti uporabnike, da se prilagodijo knjižničarjem? Uporabnikom vendarle omogočiti, da z uporabo njim prijaznih iskalnih postopkov pridejo do knjižničnih gradiv!
KAJ PREDSTAVLJA GOOGLE Google kot velika tržnica z informacijami. Knjižnice predstavljajo le določen del celotne ponudbe in imajo hudo konkurenco.  Universal search. Kdo je na tem trgu trenutno najbolj uspešen? - Wikipedija - UGC - založbe (Google Scholar) Temeljna predpostavka: večina uporabnikov za iskanje informacij uporablja spletne iskalnike.  - ponudimo vsebine skozi spletne iskalnike - pomen SEO  Spletni iskalniki kot kompleksna bibliografska orodja.
SPLETNI ISKALNIKI IN OPAC - PRIMERI COBISS/OPAC WebPAC Knjižnice Filozofske fakulteta Sveučilišta v Zagrebu Google Books Funkcionalne povezave med Google Books ter katalogi knjigarn in posameznih knjižnic.
KATALOGIZACIJA V PRIHODNOSTI Katalogizacija gradiva je velik strošek za knjižnice. Vprašanja smiselnosti katalogizacije na sedanji način – veliko dela in stroškov za zelo malo uporabo – primer UDK. Orodja za avtomatizirano indeksiranje tekstovnih oblik  v meta podatke – podatkovno rudarjenje, razpoznavanje vzorcev… - ekstrakcija metapodatkov - harvesterji Katalogizatorji imajo možnost soustvarjanja takih projektov. Kdo bo vir metapodatkov v prihodnosti? - založbe - avtorji - uporabniki (mnenja oz. kritike posameznih del) - katalogizatorji
[object Object],[object Object],[object Object]
KATALOGIZACIJA V PRIHODNOSTI – MOŽNI SCENARIJI 1 3. scenarij OPAC-i – REPOZITORIJI KNJIŽNIC  – OCLC WC -  GOOGLE
KATALOGIZACIJA V PRIHODNOSTI – MOŽNI SCENARIJI 2 4. scenarij OPAC-i NEPOSREDNO V SPLETNE ISKALNIKE
KATALOGIZACIJA V PRIHODNOSTI – MOŽNI SCENARIJI 3 5. scenarij OPAC-i – OCLC WC ZA TISKANO GRADIVO - GOOGLE, REPOZITORIJ KNJIŽNIC NEPOSREDNO V  GOOGLE
VLOGA KNJIŽNIČNIH KATALOGOV V PRIHODNOSTI Manjša vloga za uporabnike – zakaj? Navidezna integracija z ostalimi viri informacij. Pomen kontroliranih polj v OPAC-ih – geslovniki… Uporabniški vmesniki OPAC-ov ter strukturirana polja  lahko služijo kot zgled za iskalna orodja pri vpostavljanju naprednejših iskalnih obrazcev – primer Google Scholar, Google Books… Možnosti knjižnic: - izpostavljanje knjižničnih katalogov pri izboljšavah rezultatov - ločevanje korpusov knjižničnega gradiva od ostalih dokumentov - OPAC-i kot tarče spletnega povezovanja iz drugih okolij Pomembno pa je, da uporabnikom ponudimo kakovostno storitev pri dostopu do gradiva.
AKADEMSKI SPLETNI ISKALNIKI Google Scholar, SCIRUS… Prednosti in pomankljivosti. V izbranem okolju lahko uporabnikom omogočimo udobno okolje pri uporabi Google Scholarja: - povezovanje z OPAC-om - oddaljeni dostop - povezovanje z celotnimi besedili - open URL
ZAKLJUČEK - POGLED V PRIHODNOST Googlezon koalicija – vendarle pomembna vloga knjižničarjev. Po nekaterih predvidevanjih do leta 2014 ne bo več tiskanih časnikov. Digitalizacija arhivov – pomembna vloga knjižnic, ne pa v luči današnje predstavitve primarna. Google – velika priložnost knjižnic za promocijo vseh vrst gradiva. Kompleksno, več funkcionalno bibliografsko orodje, kjer bodo poleg knjižnic nastopali še uporabniki, založbe etc…  NIKOLI NISO BILI ČASI ZA KNJIŽNIČARSTVO TAKO UGODNI KOT DANES, VENDAR KNJIŽNIČARJI NIKOLI DOSEDAJ NISMO IMELI KONKURENCE.

Más contenido relacionado

Similar a Iskalniki Knjiznice

Vse, kar morajo predstojniki raziskovalnih centrov nujno vedeti o odprtem dos...
Vse, kar morajo predstojniki raziskovalnih centrov nujno vedeti o odprtem dos...Vse, kar morajo predstojniki raziskovalnih centrov nujno vedeti o odprtem dos...
Vse, kar morajo predstojniki raziskovalnih centrov nujno vedeti o odprtem dos...Arhiv družboslovnih podatkov
 
Uvod v upravljanje z metapodatki
Uvod v upravljanje z metapodatkiUvod v upravljanje z metapodatki
Uvod v upravljanje z metapodatkiOpen Data Support
 
Raziskovalni podatki kot objekt digitalnega skrbništva / dolgotrajnega ohranj...
Raziskovalni podatki kot objekt digitalnega skrbništva / dolgotrajnega ohranj...Raziskovalni podatki kot objekt digitalnega skrbništva / dolgotrajnega ohranj...
Raziskovalni podatki kot objekt digitalnega skrbništva / dolgotrajnega ohranj...Arhiv družboslovnih podatkov
 
Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, prijava Obzorje 2020
Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, prijava Obzorje 2020Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, prijava Obzorje 2020
Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, prijava Obzorje 2020Arhiv družboslovnih podatkov
 
Primer dobre prakse na področju strategij digitalne hrambe, 2012
Primer dobre prakse na področju strategij digitalne hrambe, 2012Primer dobre prakse na področju strategij digitalne hrambe, 2012
Primer dobre prakse na področju strategij digitalne hrambe, 2012Arhiv družboslovnih podatkov
 
Google in sodobna spletna orodja
Google in sodobna spletna orodjaGoogle in sodobna spletna orodja
Google in sodobna spletna orodjaTomaž Bešter
 
EODISE: New interface for unified access to catalogues of EOD libraries / EOD...
EODISE: New interface for unified access to catalogues of EOD libraries / EOD...EODISE: New interface for unified access to catalogues of EOD libraries / EOD...
EODISE: New interface for unified access to catalogues of EOD libraries / EOD...National and University Library
 
Spletno poosebljanje s pomočjo rudarjenja po podatkih o uporabi spleta (2006)...
Spletno poosebljanje s pomočjo rudarjenja po podatkih o uporabi spleta (2006)...Spletno poosebljanje s pomočjo rudarjenja po podatkih o uporabi spleta (2006)...
Spletno poosebljanje s pomočjo rudarjenja po podatkih o uporabi spleta (2006)...bostjankozuh
 
Izkušnje pri uporabi ogrodja JSF za prenovo spletne aplikacije COBISS/OPAC
Izkušnje pri uporabi ogrodja JSF za prenovo spletne aplikacije COBISS/OPACIzkušnje pri uporabi ogrodja JSF za prenovo spletne aplikacije COBISS/OPAC
Izkušnje pri uporabi ogrodja JSF za prenovo spletne aplikacije COBISS/OPACbniz
 
Developing a Web App from UX to Finish
Developing a Web App from UX to FinishDeveloping a Web App from UX to Finish
Developing a Web App from UX to FinishStudio Pešec
 
Zagotavljanje odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v svetu in Sloveniji
Zagotavljanje odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v svetu in SlovenijiZagotavljanje odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v svetu in Sloveniji
Zagotavljanje odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v svetu in SlovenijiArhiv družboslovnih podatkov
 
Modul3 predstavitev
Modul3 predstavitevModul3 predstavitev
Modul3 predstavitevmvrtacnik
 
Nove priloznosti e-komuniciranja
Nove priloznosti e-komuniciranjaNove priloznosti e-komuniciranja
Nove priloznosti e-komuniciranjaJasna Suhadolc
 
Povezani odprti podatki SURS?
Povezani odprti podatki SURS?Povezani odprti podatki SURS?
Povezani odprti podatki SURS?Katja Šnuderl
 

Similar a Iskalniki Knjiznice (18)

Projektni Teden
Projektni TedenProjektni Teden
Projektni Teden
 
Vse, kar morajo predstojniki raziskovalnih centrov nujno vedeti o odprtem dos...
Vse, kar morajo predstojniki raziskovalnih centrov nujno vedeti o odprtem dos...Vse, kar morajo predstojniki raziskovalnih centrov nujno vedeti o odprtem dos...
Vse, kar morajo predstojniki raziskovalnih centrov nujno vedeti o odprtem dos...
 
Uvod v upravljanje z metapodatki
Uvod v upravljanje z metapodatkiUvod v upravljanje z metapodatki
Uvod v upravljanje z metapodatki
 
Raziskovalni podatki kot objekt digitalnega skrbništva / dolgotrajnega ohranj...
Raziskovalni podatki kot objekt digitalnega skrbništva / dolgotrajnega ohranj...Raziskovalni podatki kot objekt digitalnega skrbništva / dolgotrajnega ohranj...
Raziskovalni podatki kot objekt digitalnega skrbništva / dolgotrajnega ohranj...
 
Splet2
Splet2Splet2
Splet2
 
Ontologije in tehnologije semantičnega spleta
Ontologije in tehnologije semantičnega spletaOntologije in tehnologije semantičnega spleta
Ontologije in tehnologije semantičnega spleta
 
Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, prijava Obzorje 2020
Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, prijava Obzorje 2020Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, prijava Obzorje 2020
Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, prijava Obzorje 2020
 
Zaupanja vreden repozitorij
Zaupanja vreden repozitorijZaupanja vreden repozitorij
Zaupanja vreden repozitorij
 
Primer dobre prakse na področju strategij digitalne hrambe, 2012
Primer dobre prakse na področju strategij digitalne hrambe, 2012Primer dobre prakse na področju strategij digitalne hrambe, 2012
Primer dobre prakse na področju strategij digitalne hrambe, 2012
 
Google in sodobna spletna orodja
Google in sodobna spletna orodjaGoogle in sodobna spletna orodja
Google in sodobna spletna orodja
 
EODISE: New interface for unified access to catalogues of EOD libraries / EOD...
EODISE: New interface for unified access to catalogues of EOD libraries / EOD...EODISE: New interface for unified access to catalogues of EOD libraries / EOD...
EODISE: New interface for unified access to catalogues of EOD libraries / EOD...
 
Spletno poosebljanje s pomočjo rudarjenja po podatkih o uporabi spleta (2006)...
Spletno poosebljanje s pomočjo rudarjenja po podatkih o uporabi spleta (2006)...Spletno poosebljanje s pomočjo rudarjenja po podatkih o uporabi spleta (2006)...
Spletno poosebljanje s pomočjo rudarjenja po podatkih o uporabi spleta (2006)...
 
Izkušnje pri uporabi ogrodja JSF za prenovo spletne aplikacije COBISS/OPAC
Izkušnje pri uporabi ogrodja JSF za prenovo spletne aplikacije COBISS/OPACIzkušnje pri uporabi ogrodja JSF za prenovo spletne aplikacije COBISS/OPAC
Izkušnje pri uporabi ogrodja JSF za prenovo spletne aplikacije COBISS/OPAC
 
Developing a Web App from UX to Finish
Developing a Web App from UX to FinishDeveloping a Web App from UX to Finish
Developing a Web App from UX to Finish
 
Zagotavljanje odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v svetu in Sloveniji
Zagotavljanje odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v svetu in SlovenijiZagotavljanje odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v svetu in Sloveniji
Zagotavljanje odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v svetu in Sloveniji
 
Modul3 predstavitev
Modul3 predstavitevModul3 predstavitev
Modul3 predstavitev
 
Nove priloznosti e-komuniciranja
Nove priloznosti e-komuniciranjaNove priloznosti e-komuniciranja
Nove priloznosti e-komuniciranja
 
Povezani odprti podatki SURS?
Povezani odprti podatki SURS?Povezani odprti podatki SURS?
Povezani odprti podatki SURS?
 

Iskalniki Knjiznice

  • 1. SPLETNI ISKALNIKI IN KNJIŽNICE – POGLED V (BLIŽNJO) PRIHODNOST PREDSTAVITEV DOSEGLJIVA NA http://www.ctk.uni-lj.si/users/pusnik/iskalniki-knjiznice.ppt Miro Pušnik, CTK [email_address] 01 2003445 Tematski večeri v CTK-ju, 2007
  • 2. PRIMER 1: ODPRTI KOP NA RTV SLOVENIJA RTV Slovenija z različnimi metodami umetne inteligence indeksira podnapise k svojim oddajam. Na tak način so zvočni oz. video zapisi indeksirani v &quot;celotnem besedilu&quot; in dosegljivi skozi spletne iskalnike. Bistvo te prosojnice: RTVSLO želi v čim večjem obsegu svoje vsebine ponuditi skozi Google oz. Najdi.si etc… Razlogi za to??? http://www.rtvslo.si/odprtikop/
  • 3. PRIMER 2: ORTOKON – POŠAST IZ ORDOVICIJA Primer iz prakse: - prva izbira vira informacij Google - druga izbira vira informacij Najdi.si - zadetki iz Wikipedije na vrhu v obeh primerih URL naslov slovenske Wikipedije je… URL naslov angleške Wikipedije je… Tipičen primer informacijskega problema, ki so ga v obdobju klasičnih knjižnic pred razvojem svetovnega spleta reševali knjižničarji. Katalog knjižnice ni bil uporabljen, ker ni bil dosegljiv skozi iskalnike oz. zapisi niso bili pri vrhu v rezultatu.
  • 4. KAKO DELUJEJO SPLETNI ISKALNIKI Spletni roboti oz. pajki (spider) – neprenehoma krožijo po spletnih strežnikih in berejo spletne dokumente ter jih po posebnih metodah indeksirajo v posebno bazo podatkov. Baza podatkov – na poseben način strukturirana zbirka podatkov, ki jih uvaža spletni robot. Po teh podatkih išče uporabnik, na osnovi teh podatkov iskalnik z uporabo različnih metod ocenjuje stopnjo ustreznosti. Uporabniški vmesnik: iskalni obrazec z različnimi iskalnimi možnostmi, funkcionalnimi dodatki etc… Nekateri podatki so pajkom težje dosegljivi – skriti splet, deep seek, hidden web
  • 5. NAJPOGOSTEJŠI NAČINI ZA UVRŠČANJE DOKUMENTOV PRI VRHU SEZNAMA REZULTATOV Niz ukazov META – ukazi v glavi dokumentu HTML, ki robotom na standardiziran način opredeljujejo vsebino izbranega dokumenta dokumenta. Ukaz TITLE – ukazi v glavi dokumenta. Število spletnih povezav na izbrani dokument – WIF metoda, ki jo uporabljata Google in Najdi.si. Search Engine Optimatization SEO: prilagoditev spletnega dokumenta na tak način, da nastopa čim više v seznamu zadetkov ob izbrani iskalni strategiji.
  • 6. PRIMER: METODA MONTE CARLO Iskalna strategija v iskalniku Google: Monte Carlo simulacija
  • 7. PRIMER: METODA MONTE CARLO 1 Iskalna strategija v iskalniku Google: Monte Carlo simulacija
  • 8. SEO: Wikipedija oz. COBISS/OPAC Wikipedija <html> <head> <meta http-equiv=&quot;Content-Type&quot; content=&quot;text/html; charset=utf-8&quot; /> <meta name=&quot;keywords&quot; content=&quot;Monte Carlo simulacija,1950-ih,Drugi svjetski rat,Elektronika,John von Neumann,Monako,Neutron,Nuklearno oružje,Računalo,SAD,Stanislav Ulam&quot; /> <title>Monte Carlo simulacija - Wikipedija</title> </head> COBISS/OPAC <html> <head> <title>COBISS/OPAC</title> <META HTTP-EQUIV=&quot;Content-Type&quot; CONTENT=&quot;text/html; charset=Windows-1250&quot;> <meta http-equiv=&quot;refresh&quot; content=&quot;870; URL=http://www.cobiss.si/&quot;> </head>
  • 11. KAKO MORAMO KNJIŽNIČARJI RAVNATI GLEDE NA PREJ OMENJENE PODATKE Prepovedati uporabo interneta v knjižnicah? Ukiniti neposlušne uporabnike? Ukiniti digitalne knjižnice? Prisiliti uporabnike, da se prilagodijo knjižničarjem? Uporabnikom vendarle omogočiti, da z uporabo njim prijaznih iskalnih postopkov pridejo do knjižničnih gradiv!
  • 12. KAJ PREDSTAVLJA GOOGLE Google kot velika tržnica z informacijami. Knjižnice predstavljajo le določen del celotne ponudbe in imajo hudo konkurenco. Universal search. Kdo je na tem trgu trenutno najbolj uspešen? - Wikipedija - UGC - založbe (Google Scholar) Temeljna predpostavka: večina uporabnikov za iskanje informacij uporablja spletne iskalnike. - ponudimo vsebine skozi spletne iskalnike - pomen SEO Spletni iskalniki kot kompleksna bibliografska orodja.
  • 13. SPLETNI ISKALNIKI IN OPAC - PRIMERI COBISS/OPAC WebPAC Knjižnice Filozofske fakulteta Sveučilišta v Zagrebu Google Books Funkcionalne povezave med Google Books ter katalogi knjigarn in posameznih knjižnic.
  • 14. KATALOGIZACIJA V PRIHODNOSTI Katalogizacija gradiva je velik strošek za knjižnice. Vprašanja smiselnosti katalogizacije na sedanji način – veliko dela in stroškov za zelo malo uporabo – primer UDK. Orodja za avtomatizirano indeksiranje tekstovnih oblik v meta podatke – podatkovno rudarjenje, razpoznavanje vzorcev… - ekstrakcija metapodatkov - harvesterji Katalogizatorji imajo možnost soustvarjanja takih projektov. Kdo bo vir metapodatkov v prihodnosti? - založbe - avtorji - uporabniki (mnenja oz. kritike posameznih del) - katalogizatorji
  • 15.
  • 16. KATALOGIZACIJA V PRIHODNOSTI – MOŽNI SCENARIJI 1 3. scenarij OPAC-i – REPOZITORIJI KNJIŽNIC – OCLC WC - GOOGLE
  • 17. KATALOGIZACIJA V PRIHODNOSTI – MOŽNI SCENARIJI 2 4. scenarij OPAC-i NEPOSREDNO V SPLETNE ISKALNIKE
  • 18. KATALOGIZACIJA V PRIHODNOSTI – MOŽNI SCENARIJI 3 5. scenarij OPAC-i – OCLC WC ZA TISKANO GRADIVO - GOOGLE, REPOZITORIJ KNJIŽNIC NEPOSREDNO V GOOGLE
  • 19. VLOGA KNJIŽNIČNIH KATALOGOV V PRIHODNOSTI Manjša vloga za uporabnike – zakaj? Navidezna integracija z ostalimi viri informacij. Pomen kontroliranih polj v OPAC-ih – geslovniki… Uporabniški vmesniki OPAC-ov ter strukturirana polja lahko služijo kot zgled za iskalna orodja pri vpostavljanju naprednejših iskalnih obrazcev – primer Google Scholar, Google Books… Možnosti knjižnic: - izpostavljanje knjižničnih katalogov pri izboljšavah rezultatov - ločevanje korpusov knjižničnega gradiva od ostalih dokumentov - OPAC-i kot tarče spletnega povezovanja iz drugih okolij Pomembno pa je, da uporabnikom ponudimo kakovostno storitev pri dostopu do gradiva.
  • 20. AKADEMSKI SPLETNI ISKALNIKI Google Scholar, SCIRUS… Prednosti in pomankljivosti. V izbranem okolju lahko uporabnikom omogočimo udobno okolje pri uporabi Google Scholarja: - povezovanje z OPAC-om - oddaljeni dostop - povezovanje z celotnimi besedili - open URL
  • 21. ZAKLJUČEK - POGLED V PRIHODNOST Googlezon koalicija – vendarle pomembna vloga knjižničarjev. Po nekaterih predvidevanjih do leta 2014 ne bo več tiskanih časnikov. Digitalizacija arhivov – pomembna vloga knjižnic, ne pa v luči današnje predstavitve primarna. Google – velika priložnost knjižnic za promocijo vseh vrst gradiva. Kompleksno, več funkcionalno bibliografsko orodje, kjer bodo poleg knjižnic nastopali še uporabniki, založbe etc… NIKOLI NISO BILI ČASI ZA KNJIŽNIČARSTVO TAKO UGODNI KOT DANES, VENDAR KNJIŽNIČARJI NIKOLI DOSEDAJ NISMO IMELI KONKURENCE.