Umetnostna zgodovina - grška umetnost, obdobje helenizma

1. GRŠKA ANTIKA III
Ajda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod.
GlobartGo Akademija znanja
Semester 2014/2015
Helenistično obdobje

2. Periodizacija grške umetnosti
• Geometrično obdobje (1100–750 pr. n. št.)
• Arhaično obdobje (750–479 pr. n. št.)
• Klasično obdobje (479–323 pr. n. št.)
• Helenistično obdobje (323–31 pr. n. št.)

3. HELENISTIČNO OBDOBJE
(323–31 pr. n. št.)

4. Aleksander Veliki

5. Umetnost
• zadnje obdobje grške umetnosti, ki obstaja po vseh, s Heleni povezanih
deželah
• največji obseg doseže z osvajanji Aleksandra Velikega
• grška kultura se je razširila na prostrana ozemlja prednje Azije in Egipta in
sprejela elemente tamkajšnje kulture – helenizem postane mednarodni
slog
• več središč: Atene, Antiohija, Pergamon, Aleksandrija
• nastajanje novih mest in arhitekturno-kiparskih celot
• upodobitve ljudi prvič zasenčijo upodobitve bogov, uveljavijo se čustva,
pojavi se zanimanje za anatomijo otrok in starcev
• pojavi se portret, žanr, karikatura
• umetnost se usmeri v dva tokova - neoaticizem (ponavljanje tradicionalnih
oblik) in helenistični barok (patetika, sentimentalnost, divja razgibanost)
• proti koncu helenistične dobe se pokaže težnja po kopiranju klasičnih
umetnin – ohranjanje veljave grške umetnosti

7. Keopsova piramida
v Gizi
Artemidin tempelj
v Efezu
Mavzolova grobnica
na Halikarnasu
Aleksandrijski svetilnik
Viseči babilonski vrtovi
Zevsov kip v Olimpiji
Kolos na Rodosu
7 čudes
antičnega
sveta

8. MAVZOLEJ na Halikarnasu,
rekonstrukcija,
ok. 360-350 pr. n. št.,
kiparski okras v British Museum,
London

10. Fragmenti prostostoječih kipov z mavzoleja,
British Museum, London

13. PERGAMON

14. Pergamonski oltar, ok. 170 pr. n. št. ,
Pergamonmuseum, Staatliche Museen, Berlin

15. Pergamonski oltar, Gigantomahija, višina 2,3 m

16. Pergamonski oltar, Gigantomahija

17. Kiparstvo
• helenistične figure izražajo nikoli prej doseženo živost - zazdi se, da kos
marmorja živi in diha
• trije glavni načini upodabljanja: posnemanje klasičnih oblik (neoaticizem),
dinamično pretiravanje (helenistični barok) in realizem
• umetnost postane cenjena zaradi nje same, ne ker bi prenašala verska ali
politična sporočila
• popularni so herojski portreti in večje skupine kipov na eni strani, na drugi
pa vsakdanje teme, žanr, podobe ljudi v vseh starostnih dobah, kipi
filozofov, govornikov in portreti
• bogataši začno zbirati umetniška dela in naročajo kopije slavnik kipov, če
ne morejo do originalov – nastajanje prvih umetniških zbirk
• pisci začno pisati o umetnikih, njihovih življenjih in delu; nastajajo
turistični vodiči za turiste
• Rimljani se navdušujejo nad kulturo Grkov, kar omogoči kroženje grške
umetnosti po cesarstvu - grški kiparji postanejo zelo iskani

18. Poliklet, Doriforos, ok. 450-440 pr. n. št.,
rimska marmorna kopija po bronastem originalu,
Museo Archeologico Nazionale di Napoli
Lizip, Heraklej Farnese, 4. stol. pr. n. št.,
Glikonova rimska marmorna kopija iz 3. stol. po bronastem
originalu, Museo Archeologico Nazionale di Napoli

20. Galec in Galka Ludovisi, rimska kopija
helenističnega kipa iz ok. 230-20 pr. n. št.,
Palazzo Altemps, Rim
Rekonstrukcija skupine

22. Umirajoči Galec,
rimska kopija helenističnega kipa
iz ok. 230-20 pr. n. št. ,
Musei Capitolini, Rim

23. Hagesandros,
Atenodoros in Poliodoros
Laokoon,
1. stoletje pr. n. št.,
Musei Vaticani, Rim

25. Sperlonga
1. stoletje pr. n. št.,
kiparski okras v Museo archeologico, Sperlonga

27. Oslepitev Polifema
Polifem Odisej

28. Scilina skupina
Rekonstrukcija

30. Nike Samotraška, ok. 200-190 pr. n. št.,
Musée du Louvre, Pariz

31. Sleeping Satyr (Barberini Faun)
ca. 230-200 B.C.E.
marble
85 in. high Favn Barberini, ok. 220 pr. n. št.,
Staatliche Antikensammlungen, München

33. Glinene figurice iz Tanagre, 4.-1. stoletje pr. n. št.
Razni muzeji: Altes museum, Berlin,
Metropolitan Museum of Art, New York,
British Museum, London…

35. Pijana starka, ok. 200-180 pr. n. št.,
rimska kopija po grškem originalu,
Glyptothek, München
Stara trgovka, ok. 150-100 pr. n. št.,
rimska kopija po grškem originalu,
Metropolitan Museum of Art, New York

36. Deček, ki si izdira trn (Spinario),
3. stoletje pr. n. št.,
Palazzo dei Conservatori, Musei Capitolini, Rim

37. Jan Gossart, List s študijo Spinaria
in drugih kipov, ok. 1509,
Universiteitsbibliotheek Leiden,
Prentenkabinet
Antonello Gagini, Spinario, ok. 1507–9,
Metropolitan Museum of Art, New York

38. Apolonius, Sedeči rokoborec (boksar),
ok. 100-50 pr. n. št.,
Palazzo Massimo, Museo Nazionale Romano,
Rim

41. Fotografija ob odkritju kipa leta 1885 na Kvirinalu v Rimu

42. Hrvaški Apoksiomen, 2. ali 1. stoletje pr. n. št.,
Palača Kvarner, Mali Lošinj, Hrvaška

44. Alexandros of Antioch-on-the-Meander
Aphrodite from Milos (Venus de Milo)
ca. 150-125 B.C.E.
marble
79 in. high
Aleksander iz Antiohije,
Miloška Afrodita (Venera),
ok. 150-125 pr. n. št.,
Musée du Louvre, Pariz

45. Speči hermafrodit,
rimska kopija iz 2. stol., po grškem originalu iz 2. stol. pr. n. št.;
žimnica dodana 1619, Gianlorenzo Bernini na zahtevo kardinala Borghese,
Musée du Louvre, Pariz

47. Vladar iz term, 2. stol. pr. n. št.,
Museo Nazionale Romano,
Palazzo Massimo alle Terme, Rim

48. Grški filozof Anistenes,
rimska kopija po grškem originalu iz ok. 300 pr. n. št.,
Metropolitan Museum of Art, New York

49. Ena izmed knjižnic antičnega sveta, rekonstrukcija

50. Portret iz Delosa, ok. 80 pr. n. št.,
National Archaeological Museum, Atene

51. Giovanni Paolo Panini, Antični Rim, 1757, Metropolitan Museum of Art, New York

52. Slikarstvo
• Med vsemi zvrstmi likovnih umetnosti, ki jih Plinij Starejši vključi v svoje
enciklopedično delo Naravoslovje (umetna obrt, kiparstvo v bronu, slikarstvo,
terakotna plastika, kiparstvo v marmorju, arhitektura, mozaiki in gliptika), se je
najslabše godilo ravno slikarstvu
• Stenske slike in mozaiki iz mestnih in podeželskih hiš zadnji dveh stoletji pr. n. št. in
prvega stoletja n. št. nam dajo slutiti grške slikarske mojstrovine - izvedeni so v
slogu helenističnih grških kraljestev in so nemalokrat tudi delo umetnikov iz
vzhodnega Mediterana

54. Lov na jelena, mozaik iz Pelle, ok. 300 pr. n. št., Archeological Museum, Pella

55. Lov na jelena, detajl
Dioniz na panterju, detajl

57. Spopad med Aleksandrom in Darejem, mozaik iz Favnove hiše v Pompejih,
sredina 2. stol pr. n. št., Museo Archeologico Nazionale di Napoli

59. Sosus iz Pergamona, Nepometena tla, 2. stol. pr. n. št., Musei Vaticani, Rim

60. Vergina

61. Poslikava Perzefonine grobnice v Vergini, ok. 330 pr. n. št., Vergina Museum, Vergina

62. Poslikava Perzefonine grobnice, detajl Perzefone in Hada

63. Poslikava prostora v Siq al Barid (Mala Petra), 1. stol. pr. n. št., Petra

65. Slovar
agora, trg kot središče javnega življenja v grškem mestu
akant, listni ornament, ki posnema obliko akantovih listov
akropola, prvotno trdnjava na vzpetini nad grškim mestom, kasneje utrjeno območje s templji in zakladnicami
arhitrav, vodoravna preklada nad nizom stebrov ali slopov ali nad zidno odprtino
bulevterij, grška mestna hiša
cela, glavni prostor (celica) brez oken v antičnem templju, kjer je stala podoba boga
dromos, nepokrit hodnik (do mikenskih kupolnih grobnic)
entaza, napetost stebra v sredini, kot odraz srečanja podpore in obtežbe
friz, ozek pas, ki zaključuje ali členi steno; pogosto s plastično oblikovanimi ali slikanimi ornamenti
gimnazij, grška šola za šport in izobrazbo mladeničev, kasneje razširjena s stadionom in termami
hipodrom, dirkališče za dirke s konji ali vozovi
hipostil, hodnik ali dvorana s stropom, ki ga podpirajo stebri
kanelura, navpična žlebina na trupu stebra
kapitel, glava stebra, slopa ali pilastra, praviloma bogato oblikovan, kot označevalni element obdobja
kariatida, ženska figura, ki nosi ogredje namesto stebra

66. kolonada, stebrišče, pri katerem so stebri povezani z arhitravom, ne z lokom
kompozicija, načrtni sestav delov v enovito celoto
megalit, velik neobdelan ali grobo obdelan kamen
modul, najmanjša skupna mera v določeni kompoziciji
monolit, kamnit blok, steber, kip, obelisk ipd. v enem kosu
naos, najsvetejši prostor templja s podobo boga (cela)
odeon, antično pokrito gledališče za glasbene prireditve
opistodom, prostor za naosom v grškem templju, uporabljen kot tempeljska zakladnica
orkestra, okrogel prostor na dnu grškega gledališča za ples zbora pred odrom
palestra, antični objekt za borilne in atletske discipline v obliki odprtega prostora
piedestal, podstavek, podnožje, podzidek stebra, kipa
pilaster, plitek, rahlo iz stene izstopajoč del stebra, kasneje nenosilni člen
polis, mesto, mestna državica v antični Grčiji
portal, likovno in arhitekturno poudarjen reprezentančni vhod v stavbo
portik, preddverje na stebrih ali slopih, navadno pred glavnim vhodom v stavbo
profan, nesvet, neposvečen, laičen, posveten
pronaos, preddverje grškega templja
propileje, monumentalna vhodna stavba v grški arhitekturi, vhod na atensko Akropolo
proporcija, ponavljanje določenega razmerja, ki povezuje posamezne dele v kompozicijo

67. proscenij, v antiki del odra, kjer so nastopali igralci
prostil, grški tempelj s stebri na vhodni strani
psevdokupola, neprava kupola, navadno grajena iz horizontalnih previsnih slojev
slop, čokat podporni stavbni člen, zidan ali kamnit, ki nosi arhitrav ali obok
stadion, grško tekmovališče ,predvsem za tekače
stela, pokonci stoječa kamnita plošča kot spomenik ali nagrobnik
stereobat, temelj grškega templja
stoa, stebriščna lopa, navadno ob trgu
štuk, malta, navadno zmes drobnega peska, apna in vode
štukatura, umetniško izdelani plastistični okraski iz gipsa na stropu ali po stenah
terakota, žgana glina ali izdelek iz take gline
timpanon, trikotno čelo antičnega templja, pogosto okrašeno s kipi
tolos, okrogli grški tempelj s stebriščnim obhodom
triglif, s tremi žlebinami členjena plošča, ki v menjavi z metopami sestavlja dorski friz
urbanizem, celovito načrtovanje in oblikovanje naselij s funkcionalnega, tehniškega in likovnega vidika
voluta, spirala (na jonskem kapitelu)