Preliminary calculations and calculations

1. PREDKALKULACIJE IN KALKULACIJE
MATIC GOLOB

2. KAJ JE KALKULACIJA ?
 Kalkulacija je računski postopek, s katerim ugotavljamo nabavne,
lastne, prodajne in druge cene, hkrati pa je to tudi razporejanje
stroškov na tiste izdelke in storitve, ki so njihov nastanek povzročili (tj.
stroškovne nosilce).
 S postopkom kalkulacije razumemo proces ugotavljanja stroškov na
količinsko enoto izdelka ali storitve.
 Poleg tega je kalkulacija tudi računovodsko poročilo, v katerem so na
voljo računovodski podatki in informacije o zneskih sredstev, o zneskih
posameznih vrst stroškov, o lastni (stroškovni) ceni, o prodajni ceni ter
tudi o poslovnem izidu. Zato so kalkulacije osnova za poslovno
ukrepanje v podjetju, saj na podlagi kalkulacij podjetje načrtuje
poslovno uspešnost, smotrno postavlja prodajne cene in izvaja
številne analize gibanja stroškovne poslovne uspešnosti.
[1]

3. NAČELA PRI IZDELAVI KALKULACIJ
 Pri pripravi za oblikovanje temeljite kalkulacije se
upoštevajo naslednja načela [2]:
 načelo natančnosti, ki zahteva, da zajamemo vse stroške, ki jih
povzroča proizvodnja določenega izdelka ali storitve,
 načelo stvarnosti oz. dokumentiranosti, ki terja, da so vsi zneski
dokumentirani,
 načelo primerljivosti ali urejenosti, ki omogoča primerljivost z drugimi
kalkulacijami,
 načelo jasnosti in preglednosti, ki zahteva jasnost in preglednost
vsem uporabnikom,
 načelo ažurnosti, ki se zavzema za pravočasno izdelavo kalkulacij
 načelo časovne razmejitve, ki zahteva, da enkratne velike izdatke
razdelimo na več zneskov, ki jih vračunamo med stroške
v več krajših obdobjih.

4. VRSTE KALKULACIJ
 Z VIDIKA ČASA:
 planska kalkulacija – je neke vrste predračun celotnih stroškov in
stroškov na enoto proizvoda ali storitve
 sprotna kalkulacija – pripravljamo jo vzporedno t odvijanjem
poslovnega procesa in omogoča sprotno ukrepanje
 obračunska kalkulacija – predstavlja obračun dejanskih stroškov
na enoto
 Z VIDIKA OBSEGA PROIZVODNJE:
 posamična kalkulacija – zanima nas višina stroškov, ki jih povzroči
posamezni nosilec
 skupinska kalkulacija – nam pove, koliko stroškov je nastalo z
določeno skupino stroškovnih nosilcev

5. VRSTE KALKULACIJ
 GLEDE NA CENO:
 lastna cena
 nabavna cena
 prodajna cena
 drugo (najemnina, leasing)
 GLEDE NA METODO KALKULACIJE:
 delitvena kalkulacija – enostavna ali sestavljena
 kalkulacija z dodatki – izbirna ali diferencialna
 kalkulacija z ekvivalentnimi števili
 kalkulacija vezanih ali vzporednih proizvodov
 kalkulacija po spremenljivih stroških

6. STRUKTURA PRODAJNE CENE
 Za izvedbo kalkulacij po kateri koli metodi nujno poznavanje strukture
prodajne cene.
 Z vidika zajemanja stroškov po mestu in načinu vsebuje lastna cena
naslednje prvine [2]:
 NEPOSREDNI STROŠKI
 POSREDNI STROŠKI
 POLNA LASTNA CENA
 DOBIČEK ALI IZGUBA NA ENOTO JE
 PRODAJNA CENA

7. DELITVENA KALKULACIJA
 Delitvena kalkulacija je ena najbolj preprostih kalkulacijskih metod.
Pogoj za njeno uporabo je masovna proizvodnja z enim stroškovnim
nosilcem (rudniki, cement, apno, pivo, sladkor, električna energija…)
 VRSTE DELITVENIH KALKULACIJ
 Ločimo več vrst delitvenih kalkulacij in za vsako od teh je značilno,
da je potrebno ugotoviti skupne stroške in količino proizvedeno
proizvodov. Pri delitveni kalkulaciji poznamo [2]:
 Čista delitvena kalkulacija
 Fazna delitvena kalkulacija
 Kalkulacija vezanih proizvodov
 Kalkulacija z ekvivalentnimi števili

8. DELITVENA KALKULACIJA
 ČISTA DELITVENA KALKULACIJA
 Čista delitvena kalkulacija je najnatančnejša oblika kalkulacije.
Uporabna je pri masovni proizvodnji in enemu samemu
stroškovnemu nosilcu.
 KALKULACIJA Z EKVIVALENTNIMI ŠTEVILI
 Te kalkulacije uporabimo takrat, ko proizvajamo več različnih
proizvodov, vendar so ti proizvodni učinki med seboj sorodni.
Proizvodi se med seboj razlikujejo samo po velikosti in kakovosti.

9. DELITVENA KALKULACIJA
 FAZNA DELITVENA KALKULACIJA
 Fazna delitev omogoča spremljanje in vplivanje na stroške ne samo
na enoto ampak tudi po fazah proizvodnje.
 KALKULACIJA VEZANIH PROIZVODOV
 Kalkulacija vezanih proizvodov je metoda preračunavanja stroškov
na enoto takrat, kadar v poslovnem procesu poleg glavnega
proizvoda pridobivamo tudi enega ali več stranskih proizvodov.

10. KALKULACIJA Z DODATKI
 V poslovnem procesu se srečujemo z raznoliko proizvodnjo.
Pri takšni produkciji pa delitvena kalkulacija ni uporabna, zato se
poslužimo kalkulacije z dodatki.
 Tako obliko kalkulacije običajno uporabljamo pri individualni in
serijski proizvodnji različnih proizvodov.
 Kalkulacije z dodatki z vidika dodajanja splošnih stroškov ločimo
na dve metodi:
 Metoda enotnega dodatka za vrste splošnih stroškov
 Metoda različnih dodatkov za vsako vrsto splošnih stroškov

11. KALKULACIJA STROŠKOV NA OSNOVI
SPREMENLJIVIH STROŠKOV
 V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja nov način obračunavanja stroškov.
Ta metoda se imenuje »direct costig« in pomeni obračun na enoto.
Direct costing metoda je zasnovana na razvrstitvi stroškov glede na
obseg proizvodnje.
 Smisel metode je v :
 Ločevanju stroškov
 Posebnem načinu obračunavanja stroškov
 V poslovnem procesu se pojavljajo:
 Spremenljivi stroški, ki so vezani na obseg ter učinke proizvodnje
 Stalni stroški, ki se spreminjajo le, če se spremenijo vgrajene zmogljivosti

12. ZAKLJUČEK
 V zadnjem času je najbolj in najpogosteje uporabljena metoda
direct costing, s katero obračunavamo spremenljive stroške v
proizvodnji z več različnimi artikli.
 Za izvajanje predkalkulacij in kalkulacij se danes v podjetjih
uporabljajo napredne programske rešitve. Eden izmed takšnih
programov je DataLab, katerih slogan pravi: »Spremenite
podatke v dobiček,« in prav to je namen kalkulacij.

13. LITERATURA
 [1] Vekoslav Potočnik (1999): Kalkulacije in DDV - za podjetnike, obrtnike,
trgovce... Gospodarski vestnik, Lj.
 [2] Franc Bizjak (1996): Uspešno vodenje podjetja. Gospodarski vestnik,
Ljubljana
 [3] Alenka Žnidaršič Kranjc (1995): Ekonomika podjetja. Dej, Postojna
 [4] Majda Škerbic (1990): Ekonomika podjetja. Gospodarski vestnik, Ljubljana
 [5] Bogomil Bergant (2001): Gospodarjenje podjetij. Visokošolsko sedišče novo
mesto, VŠ za upravljanje in poslovanje, Novo mesto
 [6] Srednja medijska in grafična šola Ljubljana, pridobljeno 1. 3. 2010 na:
http://www.megra.si/_images/PDF/osnove_kalkulacij.pdf

14. HVALA ZA
POZORNOST
MATIC GOLOB