Res je, da so cene plemenitih kovin nominalno višje kot pred štirimi leti, vendar se je treba prej vprašati, kakšni so razlogi za dražitev. Ali resnično raste cena zlata in srebra ali denar izgublja svojo vrednost? Za koliko so se v tem obdobju povečali javni dolgovi, kako in zakaj se rešujejo finančne institucije in kakšen vpliv ima to na gospodarstvo, zakaj se stopnja brezposelnosti kljub velikim reševalnim paketom še vedno povišuje in zakaj vodijo centralne banke politiko (pre)nizkih obrestnih mer. Predstaviti želim najverjetnejši scenarij in razloge, zakaj je pomembno imeti tudi v prihodnjih štirih letih del svojega premoženja razpršenega v plemenitih kovinah.

2. Zakaj je danes v svojem premoženju
še bolj pomembno imeti plemenite
kovine kot pred 4 leti?
Peter Slapšak, Elementum

3. Karikatura, Delo, 08.10.2008

4. 2008 v primerjavi z 2012
1 unča zlata
2008 – 595 € 2012 – 1.322 €
1 unča srebra
2008 – 7,28 € 2012 – 24,61 €

5. 10 – letna rast cen zlata

6. 10 – letni graf cen zlata

7. 10 – letna rast cen srebra

8. 10 – letni graf cen srebra

9. Svetovni javni dolg 2008
Vir: The Economist

10. Svetovni javni dolg 2012
V samo 4 letih:
+ 53%
+ 17.000 milijard
oz. 6.250 milijard
na leto
Vir: The Economist

11. Povečevanje količine denarja od 1971 - 2011
Valuta Povečanje Sprememba v
količine kupni moči
CHF 3,8 x -23,7%
JPY 15,9 x -25,4%
USD 16,8 x -81,1%
CAD 15,4 x -84,4%
AUD 33,5 x -88,2%
GBD 12,6 x -88,3%

12. Najvišja rast količine denarja v dekadi

13. Korelacija povečevanja denarja v
obtoku in gibanja cen zlata (ZDA)
1% večja ponudba denarja = 0.9% povprečno povečanje cene zlata
Vir: World Gold Council

14. Izgubljanje vrednosti papirnega denarja
v primerjavi z zlatom!

15. Le država lahko uporabi najbolj
kvaliteten papir, ga natisne z
najbolj kvalitetnim črnilom in
naredi kombinacijo ničvredno!
(Milton Friedman)

16. Zgodovine hiperinflacije
• Podvojitev cen v:
– 15 urah – Madžarska (1945-1946) svetovni rekord
– 24,7 urah – Zimbabve (2007-2008)
– 1,41 dneva – Jugoslavija (1992-1994)
– 3,7 dneh - Nemčija (1922-1923)
– 13,1 dnevu - Peru (1990)
– 14,6 dnevih - BIH (1992-1993)
– 15,6 dnevih – Ukrajina (1992-1994)
– 17 dni – Rusija (1992)
– 17,1 dneva - Bolgarija (1997)
– 45,1 dneva – Jugoslavija (1989)
• Kako se zaščititi?

17. Realne obrestne mere v zadnjih
40-ih letih

18. V prihodnje lahko pričakujemo realno
negativne obrestne mere!

19. Stroški za plačilo obresti na javni dolg so kljub
rekordno nizkim obrestim za države previsoki!

20. Proračun ZDA leta 2020
vir: www. money.cnn.com, 19.4.2011

21. Proračunski presežek, ki je potreben da države
pridejo na stanje dolga v letu 2007

22. Velika Britanija je imela proračunski
primanjkljaj 51 let od 60-ih.
Španija pa 45 let od 49-ih.

23. Vir: Častnik Finance 08.10.2008

24. CB so postale neto kupci zlata

25. CB naj bi 2012 kupile več kot 400 ton
zlata!

26. Zakaj je torej še bolj pomembno imeti
plemenite kovine v svojem premoženju?
• Države imajo bistveno višje dolgove kot leta 2008
• Letni državni primanjkljaji so še vedno previsoki. npr.
ZDA preko 1000 mrd $ primanjkljaja letno
• Ker je vrednost letne proizvodnje zlata samo 115 mrd €
in srebra samo 19,2 mrd €
• Stroški zadolževanja se povečujejo (npr.
Grčija, Slovenija, Španija, Portugalska in Italija)
• Približno za 70% je več je denarja v sistemu, kot ga je
bilo leta 2008
• Centralne banke so postale neto kupci zlata

27. • Bonitete izdajateljev državnih in bančnih obveznic
se poslabšujejo, vprašljiva so izplačila glavnic
• Politiki kar tekmujejo o prikrivanju resnice.
• Prebivalstvo se stara, kar hitro povečuje
zdravstvene stroške (npr. na kitajskem si je
zdravstvo samoplačniško)
• Vedno več nezaposlenih, ki povečujejo pritiske na
proračune
• Realna inflacija je višja od statistične
• Priča smo politiki nizkih obrestnih mer
• Dokazano je, da so obrestne mere
(EURIBOR, LIBOR) manipulirane.

28. Kdaj bo pravi trenutek za
odprodajo?
Ko se bodo prej našteti argumenti
negirali!

29. • Države zmanjšujejo javne dolgove.
• Letni državni proračunski presežki so vedno
večji.
• Države se ne zadolžujejo več.
• Količina denarja v obtoku narašča v skladu z
globalno gospodarsko rastjo.
• Centralne banke izdajajo denar z pokritjem.
• Bonitete izdajateljev državnih in bančnih
obveznic so stabilne in imajo boniteto AAA

30. • Politiki vedno govorijo resnico.
• Nezaposlenih skoraj ni.
• Realna inflacija je nižja od statistične
• Obrestne mere so na ‘normalnih nivojih’
• Obrestne mere (EURIBOR, LIBOR) niso več
manipulirane.
• Države so servis državljanom in ne obratno.
• Banke so servis podjetjem in varčevalcem in
ne obratno.

31. POZOR - PONAREDKI

34. Za konec…
Če države niso znale varčevati v zadnjih
40-ih letih, ne bodo znale tudi v
naslednjih 40-ih!
Osebno verjamem v scenarij inflacije!