1. e eden za Gneja,” je med navdu{enim rjove-
njem mno`ice ob prvi preliti krvi zmagoslavno
dvignil roko mlad borec. Za~etna daritev bogo-
vom je bila opravljena, a tem {e zdale~ ni bilo
zado{~eno.
Bil je velik dan, saj se je cesar zmagoslavno vrnil z vo-
ja{kega pohoda, kar so proslavili z veli~astnimi igrami v
areni. Ob tak{ni prilo`nosti je bil zmagovalec gladiator-
skega primusa vedno nagrajen s svobodo, ki jo enajste-
rica pora`encev pla~a s svojimi `ivljenji.
“Murmilo!” je kri~e izzval naslednjega, ki mu je stal na
poti do slave.
Napo~il je ~as za nove prvake in Gnej je bil prepri~an,
da bo danes zasijala njegova zvezda. Silovito je tre{~il v
{~it murmila in zamahnil proti njegovi desni nogi, a bra-
nilec je naglo odsko~il in dvignil skutum.
“Misli{, da si varen za tem kosom lesa? Ni~ bolj kakor
Pompeji pred vulkanom!” je izzival nasprotnika in mu zrl
naravnost v o~i.
Opazil je, kako je s pogledom o{inil veliko ka~o na Gne-
jevem {~itu, kar je bilo ve~ kot dovolj. Jeklo je bliskovi-
to {vignilo skozi zrak mimo obrambe in se zadrlo v so-
vragovo oko.
“Kss, kss!” je Gnej zasikal v gladiatorjev negibni obraz
in s sunkovitim potegom odprl zgornji del njegove gla-
ve. Vro~a kri je brizgnila v zrak in se pome{ala s skandi-
ranjem raje.
Ah, sli{ati svoje ime v toliko glasovih je bilo opojno.
Toda kaj, ko ga je kmalu preglasilo rjovenje robustnega
orjaka, ki se je pognal proti njemu iznad izmali~enega
kosa mesa, ki je neko~ imel ~love{ko obliko.
“Tvoja kri, moja slava,” se je arogantno nasmehnil Gnej
in mu stekel nasproti.
Lahkotno se je izmaknil prvemu velikanovemu udarcu
in zamahnil po njegovem boku. Vibrirajo~a bole~ina je
preplavila njegovo telo, ko je zadel ob {~it, trden kot
Servijevo obzidje.
“Ve~ji pra{i~, ve~ zabave,” je za{krtal z zobmi ob umiku.
To~a udarcev je med odskakovanjem in izmikanjem ro-
potala po njegovem klipeusu. Tisti, ki so stavili na Gne-
ja, so zadr`evali dih.
Naekrat je orjakov udarec spretno preusmeril premi{lje-
no postavljen me~. Velikanov zagon in ne~love{ka mo~
udarca sta poskrbeli, da se je gladij zaril globoko v tla
arene. Zasli{alo se je zverinsko rjovenje, poleg rezila pa
je na tleh oble`ala tudi dlan napadalca.
Gnej je smeje odrinil {~it in mu porogljivo {epnil: “Tako
velik mo`, pa tako malo pameti.”
Zmagoslavno je zavpil in me~ tako silovito zarinil v po-
ra`en~eve prsi, da ga je prebodel skoz in skoz.
Pobral je njegovo dlan in jo visoko dvignil. Mno`ica je
ponorela, a kriki navdu{enja so se nenadoma spremeni-
li v opozorilne klice in vzdihe. [e preden se je utegnil
obrniti, je Gnej za~util ostro bole~ino pod kolenoma in
klecnil v pesek.
“Ne morem tako umreti! To ni smrt za legendo!” je pa-
ni~no razmi{ljal, ko je z obupano sunil nazaj in zadel le
zrak.
“Ne, prosim ...” je moledoval ob hladnem poljubu jekla
na vrat. Globlje kot se je pogrezalo, ti{je so bile njegove
pro{nje, dokler ni juna{ko srce obstalo in ni truplo
omahnilo v lu`o urina.
* * *
89rogovil 2015
den se je zavedel spremembe polo`aja, je iz njegove-
ga boka {trlel ro~aj me~a.
“Kako ...” je nejeverno izustil.
Kako ni opazil, da bor~eva levica ni tako slabotna,
kot je kazal? Kako ga je lahko tako presenetil s svojo
hitrostjo?
A bilo je prepozno. Zvrnil se je vznak in zahropel.
“Tako blizu ... oprostite mi ... presenetil me je ... brez
~asti ...” je nemo strmel predvse, gluh za rjovenje
mno`ice in slep za vse razen za oblake na nebu, ki so
potovali domov.
* * *
Zrl je v uga{ajo~ega mo`a pred seboj. Vedel je, da bi
bil on tisti v pesku, ~e se bi nasprotnik boril instikti-
vno in ga ne bi tako o~itno opazoval. Nepredvidljivost
vedno zmaga.
“Rabu! Rabu!” je vpila mno`ica.
Dvignil je roko v pozdrav, a ob skandiranju imena ni
ve~ u`ival. Komaj se je spomnil ~asov, ko je bil ob
obetu svobode vznemirjen in ob njeni osvojitvi pre-
sre~en. A kaj, ko je hitro ugotovil, da mu je bilo zunaj
arene vzeto vse. Ni mu preostalo drugega, kot da se
spet in spet vra~a. Le to je znal in samo med bojem je
za~util nekaj podobnega svobodi. Vrednost te so mu
sedaj izpla~ali v denarju. Denar, ki ga je zagonil za vi-
no in `enske. Za pozabo namesto svobode.
Ozrl se je po padlih in pomislil, da so si gotovo bolj
`eleli zmage. A v areni `elje veljajo bore malo. Verjet-
no jim je prihranil grenko razo~aranje. Morda je celo
bolje umreti, preden ti vzamejo {e ta ideal.
Obrnil se je k lo`i, kjer je cesar ponosno vstal, da bi
razglasil zmagovalca. V trenutku, ko je prst obrnil k
vi{ku, pa so se Rabu zamajala tla pod nogami. Prese-
ne~eno je me`iknil, ko se je cesarjev palec spremenil
v konico me~a.
[ele, ko so se mu usta napolnila s krvjo, je ugotovil,
da le`i na hrbtu, preboden od zadaj. O~itno je bil na-
sprotnik manj mrtev, kot je mislil, in ga je spodnesel
na svoj gladij. Krvavo se je zare`al. Nepredvidljivost
vedno zmaga.
Po dolgem ~asu ni vedel, kaj prihaja, in to ga je vese-
lilo.
“Zanimivo, kako `ivega se po~utim,” je pomislil. In
kaj zdaj? Ve~ni boji v onostranstvu? Njegovi ljubljeni?
Morda celo svoboda?
“Pa poglejmo,” si je rekel in {e zadnji~ globoko vdih-
nil.
“Ave caesar, morituri tu salutant,” je zadonelo po are-
ni, ko se je z nasme{kom na licu podal v neznano. S
tem je mo`a z dvignjenim palcem spravil v zagato.
Kako pokloniti svobodo mrtvim, namre~ ni vedel niti
cesar.
Kinezer
Brasus se je nemo poklonil padlemu mladcu in iz-
vlekel rezilo iz njegovega telesa.
Nikoli ni razumel dvigovanja rok in kri~anja. Vsak
trenutek te lahko stane `ivljenja in tega si ni smel
privo{~iti. Ne, ~e se `eli vrniti k `eni in otrokoma v
Trakijo. Po vsakem uboju se je spomnil svojega ci-
lja, ki je bil edini razlog, da se ni `e dolgo tega vdal
smrti.
S pogledom je premeril hoplomaha, ki se mu je
bli`al s sulico. Sedaj je imel tistih nekaj trenutkov,
ki lahko pomenijo odlo~ilno prednost. Opazil je
mlahavo držo roke s {~itom, izpod katerega je cur-
ljala kri. To je bila bor~eva {ibka to~ka, ki jo bo iz-
koristil.
Jasno mu je bilo, da ima suli~ar dalj{i doseg, zato
je pobral me~ padlega gladiatorja, ga zalu~al proti
nasprotniku in hkrati stekel proti njemu. Odbil je
okoren sunek in za~el iz neposredne bli`ine udriha-
ti po sobor~evi {ibkej{i strani. Mo` za hoplonom se
je zna{el v brezizhodnem polo`aju, v njegovih o~eh
pa je nara{~al besen obup. Brasus je vedel, da ga
bo bole~ina prignala do ne~esa nespametnega, in
res se je z ramenom kmalu pognal vanj, upaje, da
ga prevrne. Brasus je potezo pri~akoval. S prosto
roko ga je mo~no objel in ga s tem onesposobil.
“Hvala ti, tvoja smrt ne bo zaman,” je {epnil po-
ra`encu in mu zabil gladij skozi stranski del vratu.
To je bila najhitrej{a smrt, ki mu jo je lahko poda-
ril. Po~asi in previdno ga je polo`il na pesek.
Nasprotnik je bil venomer sovrag in prijatelj hkrati.
Njegovi udarci in praske so bili opomini, njegovo
`ivljenje pa darilo, ki te pripelje bli`e cilju. Tak{ni
prijatelji si zaslu`ijo hvale`nost in Brasus si je sku-
{al zapomniti prav vse.
S koti~kom o~esa je zapazil, da je med njim in svo-
bodo le {e ena ovira. Zadnji korak do `elene nagra-
de. [e malo in leta morije bodo kon~ana.
Z mo`em sta se spogledala in se spustila v smrto-
nosni ples. Korak za korakom in udarec za udar-
cem sta sku{ala tehtnico prevesiti na svojo stran.
Brasus je iz svoje malhe znanja vlekel poteze, ki so
ve~inoma odlo~ile boj. A tokrat je vedno znova na-
letel na enako prebrisane in silovite odgovore.
Kmalu je vsak dih postal bolj bole~ kot zadane ra-
ne in borca sta za hip predahnila ter zahlastala po
zraku. Mno`ica je huronsko aplavdirala neverjetni
predstavi, toda Brasus je ni sli{al. Motril je tega iz-
ku{enega lisjaka in iskal njegovo {ibko to~ko.
Se mu je samo zazdelo ali je videl drget leve noge?
Sunil je toliko, da je moral mo` hitreje stopiti, in
opazil, da se levica res ni premaknila tako suvere-
no, kot bi se morala.
“Kon~no mi lahko uspe,” si ni mogel pomagati, ko
je planil nadenj.
S ploho udarcev ga je prisilil v stalno hitro gibanje
in upal, da bo zaradi tega nasprotnikova levica po-
pustila, preden bo sam storil napako v napadu.
Gore~a bole~ina mu je preplavljala utrujene ude,
udrihanje pa je gnalo le {e mo~ volje. Tik preden je
hotel obupati, se je mo` naposled spa~il in klecnil.
Brasus je konico gladija sunkovito prislonil na nje-
gov vrat in borec je roke predano spustil ob telo.
Dvignil je me~, da bi mu naklonil smrt, ki priti~e
premaganemu gladiatorju ... In sunil v prazno. Pre-
Storija:Storija 3/9/15 10:10 AM Page 89