Project Money Trail’s primary focus is, initially, on Slovenian journalists with a demonstrated pre-existing interest in the topics that its workshops will cover, because they are the easiest for a Slovenia-based NGO to successfully attract. Working primarily with local journalist will also make it easier for Project Money Trail to evaluate the success of the project.
Project Money Trail has a secondary focus on regional journalists for its current workshops in part because Project Money Trail intends to expand its program beyond Slovenia, in part because educating regional journalists is a way for Project Money Trail to ensure that the influence of its workshops is wide ranging and long lasting and in part because regional journalists will bring a valuable range of perspectives and experience to these workshops.
For later workshops, as Project Money Trail succeeds in reaching its initial goal of educating Slovenian journalists and journalism-focused educators, Project Money Trail’s focus will shift to prioritize journalists and educators from other countries in the region.
Project Money Trail’s approach will build on that of a successful Croatian program with similar, although more limited objectives. Project Money Trail will reach a different (Slovenian and regional) audience than the Croatian program, and will also be more ambitious in its goals, including in particular the creation of a universally accessible teaching and learning tool, the website described above.
1. 1
Money Trail (II)
Transparency International Slovenia
LJUBLJANA, 21 MAREC 2017
Sebastijan Peterka
Transparency International Slovenia
2. Nezakoniti (illicit) finančni tokovi
• Termin obsega tako prenose nezakonito pridobljenih sredstev
kot tudi (fiktivne) posle namenjene izogibanju nadzora
•Uporaba več vzvodov za anonimizacijo premoženja
•Davčne utaje
•Pranje denarja
•Financiranje terorizma
•Izogibanje mednarodnim sankcijam
•Skrivanje premoženjapred upniki
4. Davčne oaze
• Davčna oaza je država oz. jurisdikcija, ki opravlja finančne
storitve nerezidentomte države na lestvici, ki je nesorazmerna
z velikostjo in financiranjem njenega domačega gospodarstva.
(IMF, 2007)
• „Stranke“ privabljajo s premeščanje gospodarskih transakcij v
njihov teritorij skozi:
– nizke ali nične davke,
– ohlapna pravila okrog ustanavljanja podjetij in oblikovanjem
drugih pravnih oseb,
– lastniška tajnost,
– bančno tajnost,
– odprtost za tujce,
– šibko regulacijo in izvrševanje le te.
5. Gre samo za davek?
Tajnost
• Trgovanje na podlagi
notranjih informacij
• Tržne manipulacije
• Nezakonito trgovanje z
orožjem
• Podkupovanje
• Goljufije
• Pranje denarja
Ureditev
• Obvod kapitalskemu nadzoru
• Zaščita sredstev pred ženo /
otroki
•Obvod ali pobeg pred
regulacijo trga
SUNNY PLACES FOR SHADY
PEOPLE
6. Davčno izogibanje - Apple
•The double Irish arrangement
•Apple odpre irsko podružnico že v 80-ih
•Prenos intelektualne lastnine na podjetje A, ki je rezident
davčne oaze (zaradi prenosa sedeža uprave), podjetje B z
davčnim rezidentstvomna Irskem posluje s svojimi
podružnicami po svetu, a plačuje nadomestilo podjetju A
8. Davčno izogibanje - Apple
•Apple mora plačati 13 milijard dolarjev plus obresti, a ne
ker bi bile sheme nelegalne, temveč ker so z irskimi
oblastmi dosegli dodaten dogovor o nižji davčni stopnji
•Podobne sheme uporabljajo tudi pri FB, Adobe, General
Electric, Google, IBM, Microsoft, Johnson&Johnson,
Starbucks itd.
9. Davčna utaja
•Erozija davčne osnove in preusmeritev dobičkov v davčno
ugodna okolja
Vsa podjetja v shemi lastniško obvladuje korporacija X
• Proizvodnja produkta stane 20$
proda produkt za 21$
preproda produkt za 100$
Prodaja končnim kupcem za 105$
10. Davčna utaja
•Shema nelegalna zaradi principa neodvisne družbe (arm‘s
lenght principle)
•V taki shemi se mora vsak člen verige obnašati kot
samostojna poslovna entiteta, davčni organi ugotavljajo
povezanost med družbami
•Davčnim organom onemogoča ugotavljanje utaje nejanso
lastništvo,običajne sheme so danes bolj kompleksne
•Največ škode utrpijo države v razvoju
11. 11
• Iz baze UJP razvidno, da je MGML maja in junija 2016
plačal 3500€ podjetju Lada V.C. Limited s sedežem v
Gibraltarju
11
Študija primera: Muzeji in galerije mesta Ljubljane
plačajo oblikovanje v Gibraltar
12. 12
• Kolofon publikacije razkrije ime oblikovalca
12
Študija primera: Muzeji in galerije mesta Ljubljane
plačajo oblikovanje v Gibraltar
13. 13
• Baza UPPD razkriva, da je Lada V.C. Limited v 2016
prejelo 1.106.150€ od podjetja GGL virtualne
komunikacije d.o.o. Gre za fiktivne posle?
• Lastniki GGL d.o.o. in Matija Berčič ne odgovorijo na
vprašanje o dejanskem lastniku Lada V.C. Limited
13
Študija primera: Muzeji in galerije mesta Ljubljane
plačajo oblikovanje v Gibraltar
14. 14
• Dokumenti iz Gibraltarja ne razkrijejo dejanskega
lastnika, saj je tam še vedno vpisano registracijsko
podjetje
14
Študija primera: Muzeji in galerije mesta Ljubljane
plačajo oblikovanje v Gibraltar
15. 15
• Številne študije na nadnacionalni ravni pokazale
negativne učinke t.i. oaz anonimnosti
• Pravne vrzeli omogočajo skrivanje premoženja, tudi
tistega nelegalnega izvora
• Fokus na področje, ki se razteza od preprečevanja
pranja denarja do davčne zakonodaje
• Aprila 2016 odjekne afera PanamaPapers
15
Dejanskolastništvo
17. 17
• „Dejanski lastnik je vsaka fizična oseba, ki je končni
lastnik stranke ali jo nadzira ali kako drugače
obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja
transakcija.“ – ZPPDFT-1
• Vedno fizična oseba
• Pomembno je upoštevati dejansko stanje –
upravljanje, nadzor, koristi
17
Kdo je dejanskilastnik?
18. 18
• Slamnati lastniki in direktorji, slamnata podjetja
• Veriženje podjetij
• Podjetja s polic
• Prinosniške delnice
18
Kako se skriva lastništvo?
20. 20
• Danijela Rakovič (Kolonel d.o.o.), 29 letna borzna
posrednica zaposlena na banki, leta 2008 pristane na
četrtem mestu najbogatejših v Sloveniji
• Šrotovo lastništvo temeljilo na pogodbi, ki ni bila
vložena v register
20
Študija primera: Boško Šrot za slamnato lastnico
21. 21
• Januarja Adrio kupi 4K KNDNS Gmbh iz Nemčije, za
njim kompleksna veriga podjetij
21
Študija primera: Adria Airways
22. 22
• Namigi na dejanske lastnike iranskega rodu, ki so bili
uvrščeni na seznam črni seznam ZDA
22
Študija primera: Adria Airways
23. 23
• UK companies house (javna, strojno berljiva baza)
23
Javni registri dejanskega lastništva
24. 24
• Vpliv na trg nepremičnin v Londonu – onemogočanje
vstopa na trg prvim kupcem
24
Družbene posledice skritega lastništva
28. 28
• Fiktiven dolg med dvema podjetjema
• Porok prek moldavskega državljana rusko podjetje
• Dolg izterjan prek moldavskega sodišča in tako opran
28
Pranje denarja prek mreže podjetij in bank