4. Energetska agencija KSSENA
• Ustanovljena v letu 2006 v okviru projekta
Intelligent Energy Europe (IEE).
• Ustanovitelji: Mestna občina Velenje,
Mestna občina Celje, Mestna občina
Slovenj Gradec in Komunalno podjetje
Velenje.
• Število zaposlenih: 6.
Aktivnosti in cilji:
• Zmanjšanje rabe energije in stroškov v javnih zgradbah,
• zmanjševanje emisij toplogrednih plinov,
• razvoj in izvajanje inovativnih produktov in storitev,
• uvajanje pilotnih in demonstracijskih projektov,
• pridobivanje nepovratnih sredstev,
• spodbujanje kapitala v investicijske naložbe,
• dvig energetske ozaveščenost pri strokovni in splošni javnosti itd.
5. Energetski menedžment
Energetski menedžment so storitve, s katerimi upravljamo zgradbe z namenom
učinkovitejše rabe energije in znižanja stroškov. Energetski menedžment mora biti
sistematičen, v kolikor želimo trajno zniževati stroške in mora v vsakem koraku izvajanja
obravnavati tri pomembne vidike, in sicer:
•gospodarno upravljanje z energijo, kar pomeni stroškovno učinkovit nakup opreme in
stroškovno učinkovito dobavo energije ter učinkovito rabo energije;
•kontinuirano iskanje potencialnih prihrankov energije;
•pozitivno vedenje uporabnikov zgradbe.
6. Lokalni energetski koncept
Energetski zakon (EZ-1) (Uradni list RS, št. 17/2014 z dne 7. 3. 2014)
Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, (
Ur.l. RS št. 92/2014, z dne 19.12.2014),
Directive 2010/30/EU of the European Parliament and of the Council of 19
May 2010
Direktiva o energetski učinkovitosti stavb EPBD 2002/91/EC in predvsem
prenovljena direktiva EPBD 2010/31/EU
7. Lokalni energetski koncept
Lokalni energetski koncept vsebuje:
• analizo rabe energije in energentov po posameznih področjih
(stanovanja, javne zgradbe, javna razsvetljava, podjetja, promet
itd.),
• analizo oskrbe z energijo,
• analizo emisij,
• opredelitev šibkih točk oskrbe in rabe energije,
• oceno predvidene rabe energije in analizo potencialov OVE,
• določitev ciljev energetskega načrtovanja,
• analizo možnih ukrepov,
• akcijski načrt,
• povzetek in
• napotke za izvajanje.
8. Lokalni energetski koncept
JAVNE ZGRABE:
Podatki se zberejo v okviru energetskih pregledov oz. vprašalnikov
pridobljenih s strani predstavnikov zgradb. Za vse javne zgradbe v
občini se:
•naredi podrobnejša analiza stanja,
•ugotovijo se šibke točke in
•naredi predlog ukrepov za izboljšanje rabe energije v zgradbah.
9. Lokalni energetski koncept
JAVNA RAZSVETLJAVA:
Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja v svojem 5.
členu določa, da letna raba električne energije vseh svetilk, ki so na
območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in
razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na
prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme
presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh.
Mesto
Raba električne energije za javno
razsvetljavo v kWh na prebivalca na
leto (po podatkih iz LEK-ov)
MO Velenje 39,68
MO Celje 51,19
Gornji Grad 44,42
Nazarje 31,38
Povprečje v EU25 - 2005 51,1
10. Lokalni energetski koncept
VIRI FINANCIRANJA:
•sredstva, ki jih zagotovi občina;
•sredstva, ki jih zagotovi investitor (v kolikor to ni občina) – model
ESCO ;
•nepovratna sredstva, ki so na voljo pri pristojnih ministrstvih;
•sredstva v obliki kreditov z ugodnimi obrestnimi merami, ki so na voljo
pri Eko skladu, v zadnjem času pa tudi že številne komercialne banke
nudijo kredite za naložbe v ukrepe URE in OVE z ugodnejšimi
kreditnimi pogoji;
•program ELENA, itd.
S sprejetjem LEK-a občina v skladu z Energetskim zakonom
pridobi pravico do črpanja nepovratnih sredstev za sofinanciranje
ukrepov, ki so opredeljeni v akcijskem načrtu LEK-a.
11. Konvencija županov
… je prva iniciativa Evropske komisije, ki
spodbuja občinsko upravo in prebivalce k
prevzemu pobude v boju proti globalnemu
segrevanju.
… je prostovoljna zaveza občin za doseganje in
preseganje ciljev EU na področju zmanjšanja CO2
emisij s povečanjem energijske učinkovitosti in
rabe OVE.
… je odprta za vse občine, ne glede na velikost in
njihov napredek pri izvajanju energetske oz.
podnebne politike.
13. Vključitev MO Velenje h
Konvenciji županov
• Marec 2010: predstavitev akcijskega načrta
županu
• April 2010: predstavitev pobude Konvencije
županov in akcijskega načrta mestnemu
svetu
• Maj 2010: podpis Konvencije županov v
Bruslju
• Junij 2011: potrditev dokumenta SEAP na
mestnem svetu in oddaja
• Julij 2012: potrditev SEAP s strani Evropske
Komisije
• 2015: poročanje
14. Analiza rabe energije v
MO Velenje v ref. letu 2003
Zgradbe
Raba
električne
energije
(MWh)
Emisije
(t CO2)
Raba
toplotne
energije
(MWh)
Emisije
CO2
(t CO2)
Skupaj
raba
energije
(MWh)
Skupaj
emisije
(t CO2)
Javne zgradbe 24.360,3 13.568,7 30.426,0 9.432,1 54.786,3 23.000,7
Stanovanjske zgradbe 70.354,9 39.187,7 248.759,0 77.115,3 319.113,9 116.303,0
Ostala.nestanovanjska raba 26.402,0 8.184,6 26.402,0 8.184,6
ZGRADBE 94.715,2 52.756,4 305.587,0 94.732,0 400.302,2 147.488,3
PROMET 61.159,0 13.081,0 61.159,0 13.081,0
JAVNA RAZSVETLJAVA 1.694,5 943,8 0,0 1.694,5 943,8
SKUPAJ VSI SEKTORJI 157.568,7 66.781,2 305.587,0 94.732,0 463.155,7 161.513,1
* raba el. energije je navedena skupaj za javne zgradbe in ostalo nestanovanjsko rabo
16. Glavni ukrepi v sektorju:
promet in javna razsvetljava
UKREP SEKTOR
PRIHRANKI
[MWh/a]
ZMANJŠANJE
[t CO2]
VREDNOST
[€]
Zamenjava energetsko potratnih sijalk z varčnimi Javna razsvetljava 996 554 1.196.724
Uvedba regulacije svetlobnih teles Javna razsvetljava 388 216 211.416
7,5 % delež biogoriv v skupni porabi goriva v prometu na področju MO Velenje do leta 2020Javni promet 4.917 981 0
Omejitev parkiranja v središču mesta Javni promet 3.278 654 0
Izobraževalni, osveščevalni in promocijski ukrepi Javni promet 3.278 654 108.000
12.856,6 3.059 1.516.140
17. Glavni ukrepi v sektorju:
javne zgradbe in ostali uporabniki
UKREP SEKTOR
PRIHRANKI
[MWh/a]
ZMANJŠANJE
[t CO2]
VREDNOST
[€]
Izobraževalni dogodki, osveščanje in informiranje
na temo URE in OVE v javnih zgradbah
Javne zgra. in ostali upor. 300 93 4.000
Optimizacija sistema daljinskega ogrevanja Javne zgra. in ostali upor. 24.447 7.579 1.000.000
Optimizacija razsvetljave v javnih zgradbah Javne zgra. in ostali upor. 2.923 1.628 500.000
Zamenjava električnih aparatov v javnih zgradbah
z energetsko učinkovitejšimi
Javne zgra. in ostali upor. 1.218 678 500.000
Izobraževalni dogodki, osveščanje in informiranje na temo
URE in OVE za stanovanja
Javne zgra. in ostali upor. 12.438 3.856 2.000.000
Namestitev delilnikov rabe toplote v stanovanjih Javne zgra. in ostali upor. 29.851 8.328 1.000.000
Zamenjava energetsko neučinkovitih gospodinjskih aparatov Javne zgra. in ostali upor. 4.752 2.646 11.697.000
Zamenjava stavbnega pohištva, izboljšanje stavbnega ovoja,
ogrevalne regulacije in kurilnih naprav v individualnih stanovanjih
Javne zgra. in ostali upor. 7.463 2.313 2.500.000
83.392 27.121 19.201.000
18. Energetsko knjigovodstvo
»66.c člen (Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona
(EZ-D), Uradni list RS št. 22/2010)
•Za stavbe s celotno uporabno tlorisno površino nad 500 m2
, ki so v
uporabi državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti,
javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih
zavodov in drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki
državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, vlada lahko
sprejme letne cilje energetske učinkovitosti.
•Za stavbe iz prejšnjega odstavka morajo upravljavci stavb voditi
energetsko knjigovodstvo, ki zajema podatke o vrstah, cenah in
količini porabljene energije.
•Minister, pristojen za energijo, s pravilnikom predpiše obvezno
vsebino, vrste podatkov ter način vodenja energetskega knjigovodstva.
19. Sistematični pristop pri pridobivanju in obdelovanju podatkov.
Vodenje evidence o porabi vseh vrst energentov in vode.
Vodenje evidence stroškov o porabi energentov in vode.
Pridobivanje in vodenje evidence o ostalih sorodnih podatkih.
Možnost obdelave podatkov za različne energetske in finančne
namene.
ORODJE!!
Kaj je
energetsko knjigovodstvo?
21. Energetski menedžment
Pomen delovanja posamezne energetske agencije in njihovega sodelovanja z lokalnimi
skupnostmi se kaže tudi v količini sredstev, ki so bila pridobljena v okviru različni
evropskih programov, kot npr. program Inteligentna energija Evrope (IEE) in Cilj 3:
Teritorialno sodelovanje. Pri obeh programih je pomembno poudariti, da sredstva iz teh
programov niso namenjena izključno Sloveniji, ampak pridobitev sredstev iz teh
programov pomeni dodatne vire financiranja s strani Evropske komisije.
22. Primeri dobrih praks
• Energetska sanacija objekta POŠ Škale,
• Nizkoenergijski vrtec Vrtiljak I – enota Encibenci,
• MFE na strehi MO Velenje,
• MFE na OŠ Livada,
• MFE na OŠ Gustava Šiliha,
• Projekt demo center „Energijsko samozadostna ulična svetila‘‘ –
ESUS,
• PV svetilke,
• Energetska sanacija objekta Vila Bianca,
• itd.
23. Energetska sanacija objekta
POŠ Škale
- Predhodno stanje objekta
- Predhodni sistem ogrevanja: ELKO
- Dotrajan in zastarel kotel
- Energijsko število objekta: >200kWh/m2
(za leto 2007)
- Energetsko potraten objekt
- Rekonstrukcija ogrevalnega sistema
- Izvedba kogeneracijskega sistema
- 2x (5,5kWe in 12,5kWt)
- Dodaten plinski kotel moči 50 kW (upoštevana
menjava stavbnega pohištva)
- Rekonstrukcija stavbnega pohištva
- Zamenjava oken
- Zamenjava vrat
- Zamenjava senčil
24. Nizkoenergijski vrtec:
Vrtiljak I – enota Encibenci
- Investicija: 825.000 €
- Evropski sklad za regionalni razvoj: 526.780 € (64 %)
- Lastna sredstva MO Velenje: 298.220 € (36 %)
Objekt - dozidek je bil predviden kot nizkoenergetski objekt z uporabo obnovljivih virov energije;
uporabljeno je: talno gretje, za pripravo tople sanitarne vode sistem sončnih kolektorjev, stavbno
pohištvo (okna in vrata) morajo ustrezati navedenim tehničnim predpisom pravilnika PURES,
toplotna prehodnost posameznih konstrukcij po standardih. Ravna streha bo imela »zeleno«
streho (uporaba padavinske vode). Vir: Vrtec Velenje
25. MFE na strehi MO Velenje
Podatki:
• Moč: 17,4 kWp
• Predvidena letna proizvodnja električne energije: 17,4 MWh
• Predvidena letna proizvodnja v EUR: 6.600 €
• Predvidena specifična letna proizvodnja električne energije:
1.000 kWh/ kWp
• Izbrani izvajalec: BISOL, d.o.o.
• Zaključek del: Julij 2010
• Priključitev na el. omrežje: Oktober 2010
26. MFE na OŠ Livada
Podatki:
• Moč: 49,68 kWp
• Predvidena letna proizvodnja električne
energije: 50 MWh
• Predvidena letna proizvodnja v EUR:
19.000 €
• Predvidena specifična letna
proizvodnja električne energije:
1.000 kWh/ kWp
• Izbrani izvajalec: ANTIM, d.o.o.
• Zaključek del: December 2010
• Priključitev na el. omrežje: December
2010
27. MFE na Gustava Šiliha
Podatki:
• Moč: 46,00 kWp
• Predvidena letna proizvodnja
električne energije: 46 MWh
• Predvidena letna proizvodnja v
EUR: 18.000 €
• Predvidena specifična letna
proizvodnja električne energije:
1.000 kWh/ kWp
• Izbrani izvajalec: ANTIM, d.o.o.
• Zaključek del: December2010
• Priključitev na el. omrežje:
December 2010
28. Javna razsvetljava:
PROJEKT DEMO CENTER „ENERGIJSKO
SAMOZADOSTNA ULIČNA SVETILA‘‘ - ESUS
Projekt izvedbe energijsko samozadostnih uličnih svetil temelji na
kombiniranem principu izkoriščanja obnovljivih virov energije. Za delovanje
uličnega svetila izkoriščamo vetrno in sončno energijo. Energijsko
samozadostno ulično svetilo je poleg tega tema diplomskega dela, ki je tudi
patentirana. Št. patentne prijave.: P-201100055.
Prostorska umestitev ulične razsvetljave na lokaciji ob
Velenjskim jezerom
Primer energijsko samozadostnega uličnega svetila
z napravami za zajemanje energije vetra ter sonca.
29. Tehnična specifikacija
glavnih elemetov
FOTOVOLTAIČNI PANEL:
• velika zmogljivost pri visokih temperaturah in nizki osvetlitvi
• 5 letna garancija na panel
• Nazivna moč panela 136 W
• Dimenzije panela 5.49 m x 0.39 m x 0.004 m
LED SVETILKA Z VGRAJENIM ENOSMERNIM
NAPAJALNIM DELOM:
Svetlobni izvor 30 LED
Svetlobni tok 2700 lm
Barva temperature 4200 K
Skupna priključna moč 35 W
Življenska doba
min. 60.000 hours / up to 100.000
hours
Zaščitna stopnja IP66 and IK08
Priključna napetost 100 – 250 V
Masa svetilke 3,8 kg
Dimenzije 430 mm x 310 mm x 60mm
VERTIKALNI VETRNI GENERATOR:
• premer rotorja vetrnice je 1.25 m
• višina rotorja vetrnice je 1.1 m
• masa vetrnice je 25.5 kg
Prednosti vertikalnega vetrnega generatorja:
•neodvisen od smeri vetra in boljše delovanje ob vrtinčastih
vetrovih
•brezkrtačni PGM motor z izjemno majhnim zagonskim
momentom
•zagon že ob nizkih hitrostih vetra
•tiho delovanje
30. Javna razsvetljava:
PV svetilke
Cesta na jezero:
•Osvetlitev pločnika, kjer je napajanje urejeno s pomočjo fotovoltaičnih
panelov
•Dolžina trase: 450 m
•Število svetilk: 13
•Svetilka: LED LSL 30
•Višina stebra h = 7 m
•Akumulatorska baterija: 2x40 Ah
•Fotovoltaični panel: 85 Wp
•Razsmernik moči: 75 W
32. Osnova za rekonstrukcijo: dotrajanost stavbnega pohištva in objekta kot celote
-1. faza (2007-2009): izdelava projektne, tehnične in investicijske dokumentacije za celoten projekt),
sanacija in gradbena rekonstrukcija celotnega objekta (sanacija in rekonstrukcija objekta, obnovitev
strehe in fasade, ureditev zunanjega dvigala z njegovo nabavo in montažo), ureditev pomožnih
prostorov, dokončna ureditev prostorov v pritličju in prvem nadstropju objekta,
-2. faza (2008-2010): Pridobitev finančnih sredstev za izvedbo druge faze projekta, ki se je izvajala v
obdobju 2008–2010 in znotraj katere so se zaključila dela pri urejanju drugega nadstropja in
mansarde ter zunanjosti ureditve objekta (dokončna zunanja ureditev). Po izvedbi druge faze je bilo
dano v uporabo še dodatnih 457 m2
površin.
- Investicija: 2.135.493 €
- Evropski sklad za regionalni razvoj: 1.213.499 € (56,8%)
- Lastna sredstva MO Velenje: 921.994€ (43,2%)
Energetska sanacija objekta Vila Bianca
33. Nagrade2010:
Bruselj: Nagrada za najboljšo kampanjo promocije in
osveščanje na področju URE in OVE (v okviru projekta
MOVE)
Maribor: Velenje Energetsko najbolj učinkovita mestna
občina v Sloveniji En.občina 10 (Energetika.net)
2011
Ljubljana: Velenje Energetsko najbolj učinkovita mestna
občina v Sloveniji En.občina 10 (Energetika.net)
2012
Finalisti natečaja portala Finance – naj projekt OVE
35. EURONET 50/50 MAXEURONET 50/50 MAX
Program:Program: Intelligent Energy – Europe (IEE)
Trajanje:Trajanje: 3 leta (april 2013 – april 2016)
Budget:Budget: 1.590.479 €
PartnePartnerjirji:: 16 partnerjev iz 13 držav
36. GLAVNI CILJ:GLAVNI CILJ:
Projekt je usmerjen v doseganje energetskihdoseganje energetskih
in finančnih prihrankovin finančnih prihrankov na šolah in v drugih javnih
stavbah, s pomočjo spreminjanja vsakdanjihspreminjanja vsakdanjih
navadnavad uporabnikov stavbe.
V šolah:
Prihranki se na šolah dosegajo na način, ki aktivno vključuje in
izobražuje otroke, in sicer na osnovi Euronet metodologije, ki jo
sestavlja 9 korakov:
1.Sestava energetske skupine
2.Energetski obhod (kaj je energija?)
3.Osveščanje ostalih učencev o učinkoviti rabi energije
4.Energetski pregled (meritve)
5.Obdelava rezultatov
6.Predlogi izboljšav
7.Promocijska kampanja
8.Predlogi energetskih ukrepov z manjšimi investicijami
9.Izračuni prihrankov
37. Euronet 50/50 MAX v SlovenijiEuronet 50/50 MAX v Sloveniji
V projekt EURONET 50/50 MAX je vključenih že 30V projekt EURONET 50/50 MAX je vključenih že 30
osnovnih šol v Slovenijiosnovnih šol v Sloveniji
Izračun prihrankov s pomočjo
EURONET ORODJA:
•V letu 2014 so šole dosegle povprečen
prihranek 22 073kWh22 073kWh na šolo,
•kar znaša 2 450 EUR2 450 EUR na šolo,
•in 7,6 ton7,6 ton manj emisij toplogrednih plinov, izpuščenih
v ozračje (na šolo)!
•Povprečen prihranek na šoloPovprečen prihranek na šolo 5,8 %5,8 %
40. PROGRAM: Evropsko teritorialno sodelovanje Slovenija-Hrvaška
TRAJANJE: 2014-2015
CILJ PROJEKTA:
– Doseganje energetske učinkovitosti v stavbah, ki so spomeniško zaščitene
– Vzpostaviti sodelovanje in smernice na področju združevanje energetske in kulturnovarstvene
stroke
Projekt EE Culture
41. PARTNERJI:
Hrvaška
Regionalna energetska agencija Sjeverozapadne Hrvatske – vodilni partner
Krapinsko-zagorska županija
Slovenija
Mestna občina Velenje
Mestna občina Celje
Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA)
Projekt EE Culture
42. Izvedeno v okviru projekta:
Energetska sanacija dveh spomeniško zaščitenih stavb
(Vila Rožle v Sloveniji, Županijska palača v Krapini)
Proučitev zakonskih določil za energetsko sanacijo spomeniško zaščitenih stavb na področju
Slovenije in Hrvaške
Priročnik za uvajanje ukrepov energetske učinkovitosti v spomeniško zaščitenih stavbah
Akcijski načrt za energetsko sanacijo Celjskega doma v MO Celje
Projekt EE Culture
45. Tel.: +386 3 8961 520
Fax.: +386 3 8961522
info@kssena.velenje.eu
www.kssena.si
Hvala za pozornost
bostjan.krajnc@kssena.velenje.eu
Notas del editor
Lokalni energetski koncept in zakonodaja
Največji poudarek v konceptu je na javnih zgradbah, ker ima občina kot lastnik le-teh, neposreden vpliv odločanja o izvajanju možnih ukrepov na zgradbah. Podatki se zberejo v okviru energetskih pregledov oz. vprašalnikov pridobljenih s strani predstavnikov zgradb. Za vse javne zgradbe v občini se naredi podrobnejša analiza stanja, ugotovijo se šibke točke in naredi predlog ukrepov za izboljšanje rabe energije v zgradbah.
Na področju javne razsvetljave pa je pomembna Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, ki pravi, da letna raba električne energije vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v javno razsvetljavo, na prebivalca, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh. Po podatkih iz naših LEKO-ov znaša v MO Velenje ta vrednost 39,68 kWh/prebivalca, v MO Celje 51,19, v občini Gornji Grad 44,42 in v občini Nazarje 31,38 kWh/prebivalca.
Vse aktivnosti, ki so predlagane v LEK-ih zagotovo ne bo financirala občina sama, ampak se bo posluževala tudi ostalih možnih virov financiranja. Poleg nepovratnih sredstev, ki so na voljo pri raznih ministrstvih, sredstev, ki so na voljo pri Eko skladu in sredstev, ki jih lahko pridobimo s pomočjo prijav na različne mednarodne oz. evropske programe, je trenutno med aktualnimi tudi uporaba ESCO modela in pa financiranje iz programa Elena.
Lokalni energetski koncept je nadgradnja dokumenta SEAP (TEAN), ki ga mora sprejeti vsaka občina, ki se pridruži Konvenciji županov. Konvencija županov je….
V kolikor se občina odloči pristopiti h Konvenciji županov (na včerajšnji dan je bilo tej iniciativi pridruženih natančno 3.988 OBČIN V EVROPI) se to zgodi v okviru naslednjih korakov (naštej korake na sliki)……
Poleg tega da bo izdala in sprejela dokument SEAP, se vsaka pridružena občina zaveže tudi, da bo organizirala energetske dneve v občini, prisostvovala na EU konferenci županov, da bo promovirala lastne občinske aktivnosti za URE, OVE in CO2, da bo aktivno sodelovala z ostalimi občinami, z njimi izmenjevala izkušnje itd.
Konvenciji županov se je l. 2010 pridružila tudi MO Velenje, leto kasneje pa je na seji sveta potrdila dokument SEAP in se zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije CO2 za 23 % glede na izhodiščno leto 2003. Tako je postala prva občina in zaenkrat tudi edina v Sloveniji, ki je ta dokument evropski komisiji tudi oddala. Trenutno je Konvenciji županov pridruženih 12 slovenskih občin (Beltinci, Kamnik, Krško, Lendava, Ljubljana, Ljutomer, Maribor, Piran, Vransko, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Velenje). Dokument SEAP je za MO Velenje izdelal Zavod KSSENA.
Občina pa lahko prihrani pri energiji tudi z uvedbo energetskega knjigovodstva, ki je po Energetskem zakonu obvezen za vse javne zgradbe, ki imajo uporabno tlorisno površino nad 500 m2, ta meja pa se bo z uvedbo novega zakona tudi znižala.
V MO Velenje smo se na podlagi sprejetega dokumenta SEAP in dokumenta Lokalni energetski koncept, lotili zastavljenih ciljev zelo konkretno. Naj omenim nekaj največjih projektov, ki smo jih izvedli:
V okviru projekta MOVE pa je bil izveden demo center ESUS oz. energijsko samozadostna ulična svetilka.
ESUS OZ. ENERGETSKO SAMOZADOSTNA ULIČNA SVETILKA ZA PRIDOBIVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE IZKORIŠČA TAKO VETRNO KOT TUDI SONČNO ENERGIJO. DVA TAKŠNA TESTNA SISTEMA STA POSTAVLJENA V VELENJU, EN SISTEM JE V NEPOSREDNI BLIŽINI VELENJSKEGA JEZERA PRI AVTOKAMPU JEZERO IN JE NAMENJEN OSVETLJEVANJU PEŠPOTI, DRUGI SISTEM, KI PA JE LOCIRAN V BLIŽINI KROŽIŠČA PRI MERKURJU, PA JE NAMENJEN OSVETLJEVANJU PEŠPOTI IN PREHODA ZA PEŠCE.
Amorfni solarni paneli imajo to prednost pred običajnimi solarnimi paneli, da so fleksibilni in za njih ne potrebujemo kovinskega ogrodja za namestitev. Zaradi integracije v konstrukcijo ne predstavljajo veliki arhitekturnih sprememb in minimalno vplivajo na zračni upor. Ker ne vsebujejo stekla so odpornejši na močnejše udarce.
Vertikalni vetrni generator ima hibridno zasnovo, ki združuje Savoniusov (sila zračnega upora) in Darrieusov (aerodinamična sila dviga) princip vrtenja in s tem dosežemo boljši izkoristek vetrnice pri manjših hitrostih vetra.
Glede na to, da bomo danes predali energetske izkaznice vsem velenjskim šolam, bom izkoristila priložnost, da na kratko spregovorim tudi o projektu Euronet 50/50 MAX, saj so vse šole in omenjeni stavbi vanj tudi vključeni.
Muzej Nazarje
Občlina velenje
Kulturni dom
Ljudska univerza
Projekt je usmerjen v doseganje energetskih in finančnih prihrankov na šoli oziroma v drugih neizobraževalnih javnih ustanovah s pomočjo spreminjanja vsakdanjih navad uporabnikov stavbe. Projekt torej temelji na varčevanju z energijo zgolj na osnovi organizacijskih in osveščevalnih ukrepov in ne predvideva energetskih investicij.
Prihranki se na šolah dosegajo na način, ki aktivno vključuje in izobražuje otroke, in sicer na osnovi Euronet metodologije (metodologije, ki je nastala v okviru projekta), ki jo sestavlja 9 korakov:
Prvi korak: sestavo energetske skupine (lahko je cel razred, lahko le nekaj učencev + mentor) Ti so potem zadolženi za izvajanje 9 korakov
Energetski obhod šole (najlažje z upravljavcem): da se spoznajo, od kod energija prihaja, kje in kako se rabi, kakšne so oblike energije
Izvajanje meritev s pomočjo naprav (luksmeter, števec el.energije, sobni termometer), da jim pomaga dejansko ovrednotit porabo energije
spodbujanje ostalih učencev, da sledijo raznim varčevalnim ukrepom (kot je zapiranje vode, ugašanje luči, ločevanje odpadkov, pravilno prezračevanje…)
Osmi korak predvideva tudi morebitne manjše investicijske ukrepe (recimo inštalacija termostatskih ventilov na radiatorjih)
Zadnji korak pa predvideva izračun dejanskih prihrankov, ki so jih šole ustvarile
Ti koraki se dosegajo s pomočjo e-paketa, ki so ga šole prejele s strani KSSENE in vključuje izobraževalno gradivo in merilne naprave (kot so luksmeter, števec električne energije…).
Prav tako je v okviru projekta nastal priročnik za učitelje in pa priročnik za upravljavce stavb, ki jih usmerja pri delu z otroci in pri spoznavanju pojma energije in pri tem, kako z otroci predelatti vseh 9 korakov.
Na številke vplivalo več dejavnikov, ne samo organizacijski ukrepi, ki so jih vpeljevali učensi sami, torej niso le posledica spremembe vsakdanjih navad učencev, ampak so imele nekatere šole v zadnjih letih tudi manjše ali večje energetske sanacije (koliko?), od menjave radiatorjev, do menjave oken, ali sanacije ovoja stavbe…
Prihranki so torej posledica več dejavnikov in je natačne izračune, kaj je posledica investicijskih in kaj organizaciojskih ukrepov z orodjem, ki ga zagotavlja euronet nemogoče razčleniti. Bistvo pa je, da so številke pozitivne in da gredo šole v smer večje energetske učinkovitosti.
22. aprila, na dan zemlje je KSSENA organizirala tudi dogodek za vse sodelujoče šole.
Na njem so se učenci predstavili z raznoraznimi izdelki iz recikliranih materialov, s plakati in filmčki o varčevanju z energijo,
Za njih pa smo pripravili tudi izobraževalni kviz in nagrade. Dogodek je minil v zelo lepem in sproščenem, zabavnem, vzdušju.
Projekt poteka v okviru programa Evropsko teritorialno sodelovanje Slovenija-Hrvaška
Traja: od leta 2014 do 2015.
CILJ projekta:
Doseganje energetske učinkovitosti v stavbah, ki so spomeniško zaščitene. Projekt izhaja iz problematike, da na področju energetske sanacije spomneniško zaščitenih stavb ne obstajajo zakonske smernice, ki bi celostno združevale tako energetsko kot kulturnovarstveno področje.
Energetska sanacija zaščitenih stavb je zaradi potrebe po ohranjanju arhitekturnih in historičnih posebnosti takšnih stavb zelo specifična, neobstoj smernic, ki bi to olajševale, pa vodi zgolj v nadaljnje propadanje številnih zaščitenih stavb.
Projekt zato želi vzpostaviti sodelovanje med strokovnjaki obeh strok, torej energetske in kulturnvarstvene, da bi se na tak način omogočil razvoj tega področja, predvsem na čezmejnem področju Slo-Hr.
Med konkretnejšimi cilji, ki jih želi oziroma jih je že, projekt uresničil, je tudi energetska sanacija dveh zaščitenih stavb, in sicer Vile Rožle v Velenju in Županijske palače v Krapini, ki bi služili kot primer dobre prakse na tem področju.
Oktobra bo otvoritev obnovljene Vile Rožle
Projekt poteka v okviru programa Evropsko teritorialno sodelovanje Slovenija-Hrvaška
Traja: od leta 2014 do 2015.
CILJ projekta:
Doseganje energetske učinkovitosti v stavbah, ki so spomeniško zaščitene. Projekt izhaja iz problematike, da na področju energetske sanacije spomneniško zaščitenih stavb ne obstajajo zakonske smernice, ki bi celostno združevale tako energetsko kot kulturnovarstveno področje.
Energetska sanacija zaščitenih stavb je zaradi potrebe po ohranjanju arhitekturnih in historičnih posebnosti takšnih stavb zelo specifična, neobstoj smernic, ki bi to olajševale, pa vodi zgolj v nadaljnje propadanje številnih zaščitenih stavb.
Projekt zato želi vzpostaviti sodelovanje med strokovnjaki obeh strok, torej energetske in kulturnvarstvene, da bi se na tak način omogočil razvoj tega področja, predvsem na čezmejnem področju Slo-Hr.
Med konkretnejšimi cilji, ki jih želi oziroma jih je že, projekt uresničil, je tudi energetska sanacija dveh zaščitenih stavb, in sicer Vile Rožle v Velenju in Županijske palače v Krapini, ki bi služili kot primer dobre prakse na tem področju.
Oktobra bo otvoritev obnovljene Vile Rožle
Projekt poteka v okviru programa Evropsko teritorialno sodelovanje Slovenija-Hrvaška
Traja: od leta 2014 do 2015.
CILJ projekta:
Doseganje energetske učinkovitosti v stavbah, ki so spomeniško zaščitene. Projekt izhaja iz problematike, da na področju energetske sanacije spomneniško zaščitenih stavb ne obstajajo zakonske smernice, ki bi celostno združevale tako energetsko kot kulturnovarstveno področje.
Energetska sanacija zaščitenih stavb je zaradi potrebe po ohranjanju arhitekturnih in historičnih posebnosti takšnih stavb zelo specifična, neobstoj smernic, ki bi to olajševale, pa vodi zgolj v nadaljnje propadanje številnih zaščitenih stavb.
Projekt zato želi vzpostaviti sodelovanje med strokovnjaki obeh strok, torej energetske in kulturnvarstvene, da bi se na tak način omogočil razvoj tega področja, predvsem na čezmejnem področju Slo-Hr.
Med konkretnejšimi cilji, ki jih želi oziroma jih je že, projekt uresničil, je tudi energetska sanacija dveh zaščitenih stavb, in sicer Vile Rožle v Velenju in Županijske palače v Krapini, ki bi služili kot primer dobre prakse na tem področju.
Oktobra bo otvoritev obnovljene Vile Rožle
Bistvo obeh omenjenih sanacij je tudi spremljanje rabe energije po sanaciji obeh kulturno zaščitenih stavb, te rezultati pa se bodo prikazovali tudi s pomočjo on-line aplikacije, ki bo splošno dostopna vsem, in sicer na spletni strani projekta EE CULTURE in na monitorju, ki bo postavljen ob obeh stavbah. Tak način prikazovanja rezultatov bo služil za osveščanje splošne javnosti o problematiki varčevanja z energijo in problematiki ohranjanja kulturne dediščine. Rabo Vile Rožje je že mogoče spremljati na spletni starni EE culture.
ZAMENJAJ SLIKO!!!